Jezikanje

To, katere besede izbiramo, kako nekaj povemo in o čem najpogosteje govorimo, je včasih še zgovornejše kot to, kaj povemo. Zato se je dr. Jernej Kaluža, raziskovalec s Katedre za kulturologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede lotil analize besedil glasbenih del balkan trapa. Pojasnil bo, kakšen jezik uporabljajo ustvarjalci, kako se razlikuje glede na državo, iz katere je pisec besedila, katere besede so v teh besedilih najpogostejše in kaj teme, ki se jih lotevajo, povedo o sodobni družbi in njenem pogledu na ljubezen.

Medslovanščina je umetno ustvarjen slovanski jezik, ki ga je razvila skupina jezikoslovcev iz različnih držav, namenjen je medsebojnemu sporazumevanju in prijateljstvu pripadnikov različnih slovanskih narodov. V dvodelni seriji o umetnih jezikih se tokrat lotimo "slovanskega esperanta", kot tudi pravijo medslovanščini.

Esperanto je najbolj razširjen in hkrati najbolj poznan umeten jezik na svetu. Obstajajo pa tudi številni drugi jeziki, celo specializirani za posamezna področja ali skupine jezikov. Tokrat spoznamo nekaj zanimivih a priori umetnih jezikov – torej tistih, ki so popolnoma izmišljeni in ne temeljijo na že obstoječih jezikih. Med njimi sta glasbeni jezik solresol in ženski jezik láadan.Naša tokratna sogovornica je etimologinja z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in navdušenka nad umetnimi jeziki dr. Simona Klemenčič.

V prvi letošnji oddaji Tadej in Ajda klepetata z lektorji s Televizije Slovenija. O besedah in izrazih, ki jih napačno uporabljamo.

Andrés Alejandro Klemen se je rodil v slovenski skupnosti v Buenos Airesu. Slovenskega jezika se je naučil v sobotni šoli in se v slovenščini pogovarjal s starimi starši. Po njihovi smrti slovenščine ni uporabljal, dokler se ni pred dvema letoma preselil v Slovenijo. Slovenščina je bila takrat precejšen izziv, danes pa mu ne dela več težav. Se pa v službi še vedno vsak dan nauči kakšne nove besede, je namreč rekviziter v gledališču.