Šala za starše

Zala Udir je 27-letna mačeha, partnerka, magistrica zakonskih in družinskih študij ter podjetnica. Že tri leta je mačeha oziroma kot raje reče “bonus mama” dvema partnerjevima otrokoma. Spominja se prvih srečanj, tudi svojih stisk in solza, občutkov, da se mora dokazovati in izpolniti pričakovanja drugih. Pripoveduje, kako je postala del družine, zakaj spoštuje dogovore bioloških staršev otrok, kako se vključuje v vzgojo in kakšni so izzivi deljenega skrbništva po principu: en teden pri nama, en teden pri mami. Komentira tudi pogosto neizrečene misli bonus staršev, denimo: lepo mi je, ko sva sama. O vlogi mačehe govori tudi na brezplačnih webinarjih.
Poglavja:
00:01:11 Podpora za člane sestavljenih družin
00:01:50 Dojemanje besede mačeha. Je bolje bonus mama?
00:04:00 Se je spraševala, kako bo postala del že obstoječe družine?
00:06:05 Lahko kot krušna mati otrokoma svojega partnerja rečeš, da ti gresta na živce?
00:07:38 Pravila, ki so jih določili biološki starši v dogovoru z bonus mamo
00:08:40 Otroka se pogosto zatečeta tudi k njej po kakšen nasvet
00:09:38 Pričakovanja okolice, tekmovalnost z biološko mamo, trud, da je perfektna mačeha
00:11:20 Je kdaj prisoten občutek, da ni del družine?
00:12:20 Partner in oče otrok mora pomagati mačeho vključiti v družino
00:13:30 Če ti je kdaj težko, ti družba reče: “Saj bi lahko izbrala nekoga brez otrok.”
00:15:00 Obožujem tudi čas, ko sva sama
00:17:42 Podkupovanje otrok
00:19:05 Čas, da se najdeš v vlogi, ker za mačehe ni priročnika
00:22:30 “Nisi moja mama!”
00:23:50 Kako zagotoviti vključenost novega partnerja v družino
00:24:30 Kako poteka komunikacija z biološko mamo
00:27:30 Odzivi okolice, prijateljev, družine, ko so izvedeli, da je mačeha
00:28:20 Izgubiš kakšen stik zaradi “nove družine”
00:29:40 “Ne moreš razumet, ker nimaš svojih otrok!”
00:30:40 Če se partnerski odnos konča, izgubi tudi stik z otrokoma
00:31:20 Kaj odgovori ob vprašanju: “Ali imaš otroke?”
00:31:50 Najlepši spomini, ki so jih preživeli skupaj
00:33:00 Izkazovanje ljubezni med partnerjema pred otroki
00:36:10 Nasvet za vse, ki so se znašle v vlogi mačehe
00:37:40 "Trudim se, a nisem popolna."

Nika Mori je pravnica, nekoč je delala kot stevardesa, danes pa je na poti, da postane mama. To je bila štiri leta njena in partnerjeva največja želja, si ustvariti družino. Prepreka pa: neplodnost. Po enem letu neuspešnih poskusov spontane zanositve, sta se podala na (zanju) dolgo pot zunajtelesne oploditve oziroma postopka IVF. Hormonske terapije, injekcije, modrice, solze, menstruacija … Tri škatle injekcij je zbrala Nika Mori, preden je v petem poskusu, prvič v življenju s partnerjem zagledala pozitiven test nosečnosti. Po prvem trimesečju razlaga o protokolih, odrekanjih in pogovorih, ki sta jih imela s partnerjem, bodočim očetom njunega prvega otroka.

Poglavja:
00:00:30 Srečka nosečka
00:01:10 Štiri leta neplodnosti
00:02:34 Začetek zdravljenja neplodnosti na kliniki
00:04:20 Prvi postopek zunajtelesne oploditve
00:05:10 Kaj pa če otroka ne bo?
00:06:50 Kako postopki zunajtelesne oploditve vplivajo na partnerski odnos?
00:07:55 Zakaj je začela o neplodnosti govoriti javno, na spletu?
00:11:43 Moška neplodnost, ženska neplodnost
00:15:00 Koliko igel, zapisov, izvidov, pregledov se je nabralo v treh letih postopkov?
00:17:35 Prvi pozitiven test v 5. postopku IVF
00:22:30 Sreča ali strah ob nosečnosti?
00:25:05 Prehojena pot do te nosečnosti
00:26:30 Empatično zdravstveno osebje
00:28:10 Potrditveni ultrazvok
00:30:30 Teža ali veselje ob nosečnosti prijateljic, družinskih članov …
00:34:10 Komentarji družine, prijateljev in okolice na neplodnost in postopke IVF
00:39:00 Pacientka si ne želi slišati zgodb drugih in nasvetov, če ni vprašala zanje
00:40:30 Želja, da bi se pari počutili manj same, a naj se ne primerjajo med sabo
00:41:30 Moč in bolečina, da rečeš: zdaj pa dovolj postopkov …
00:42:40 Kako se je Nika Mori spremenila v zadnjih 4 letih
00:45:30 Otrok, če ga bosta objavljala na družabnih omrežjih, bo zaščiten in anonimiziran
00:46:30 Odziv bodočih babic in dedkov na nosečnost
00:48:42 Brez alkohola, zdrava prehrana, telovadba, brez gretja sedežev, bazenov in savne, brez parfumov
00:52:30 Brazgotine od operacije, modrice, napihnjen trebuh, stres, injekcije in jok …
00:56:51 Zapisovanje protokolov in koledar, ker so pogosti občutki izgubljenosti in samote
00:58:08 Brez občutkov strahu v nosečnosti, če bodo težave, jih bosta reševala sproti

Mojca Lapi je zaposlena v Strokovnem centru za obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v Strokovnem centru Logatec. Pripoveduje, kakšno je delo s problematičnimi mladimi, kdaj nanje razpišejo tiralico, kako jih nadzorujejo in vzgajajo ter zakaj se nekateri znajdejo v centru oziroma v stanovanjski skupini. Pedagoginja iz svetovalne službe pravi, da se čustvene in vedenjske motnje najpogosteje razvijejo iz zlorab ali zanemarjanja, kar je lahko tudi pomanjkanje mej pri vzgoji. Programi so individualizirani, oblikujejo ga učitelji, vzgojitelji, medicinska sestra, zdravstveni delavci in psihologi. Delajo z mladimi, ki se samopoškodujejo, so odvisni od različnih substanc, imajo težave z nekemičnimi odvisnostmi, so žrtve prostitucije ipd.
Poglavja:
00:00:50 Strokovni center za obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami
00:01:40 Intenzivne stanovanjske skupine
00:03:15 Beg mladostnika in razpisana tiralica
00:04:00 Kako pride mladostnik v zavod
00:05:40 Družinske okoliščine mladih, ki imajo čustvene in vedenjske motnje
00:07:15 Obravnava mladostnikov in njihov sprejem
00:08:40 Gradnja odnosa in zaupanja
00:10:00 Mladostniki so živi detektorji ‘bulšita’
00:12:30 Delo z odvisniki in provokativna vedenja pod vplivom drog
00:14:40 Samomor in zavedanje pedagogov, da ne moreš rešiti vseh
00:17:00 Sodelovanje s starši
00:18:35 Življenje v stanovanjski skupini: dan mladostnika
00:20:30 Telefon je največja nagrada, a tudi kazen
00:23:00 Preventivna pomoč in preprečevanje vstopa mladostnikov v zavod
00:26:00 Nasvet za starše, ki imajo ‘težavnega’ otroka: doslednost in zaupanje
00:29:00 Dostop do spleta je dostop do celega sveta
00:31:00 Zgodbe z lepim koncem in odnos do službe
00:34:00 Samopoškodovanje, prevelik odmerek, prostitucija

Prvoaprilska edicija Šale za starše se je preselila v eter. Vabljeni gostje so standupovski očetje: Perica Jerković, Boštjan Gorenc - Pižama in Jure Jamnik. Dnevni red: pogovorne minutke, starševski kviz, sadna malica in veliko smeha.

Po raziskavah materinstvo postaja vedno težje, čeprav še danes mnogokrat slišimo, da ni nič posebnega, saj matere obstajajo od nekdaj. Ampak nekaj pa se je spremenilo: včasih ženske niso hodile v službo, nihče ni od njih zahteval, da poleg vzgoje in skrbi za dom še odlično izgledajo, hodijo v fitnes, imajo čas za otroka, se posvečajo partnerju, družijo s prijatelji in blestijo v službi. Ker smo razpete med mnogimi področji, nam pogosto ne uspeva biti stoodstotne na vseh. Če pa nismo najbolj prisotne na področju starševstva, se lahko pojavi materinska krivda, občutek, da za otroka ne naredimo dovolj. Socialna pedagoginja Petra Kolarič pravi, da je to pogosto, saj družba od nas zahteva popolnost, čeprav je v redu, da smo ‘dovolj dobra mama’. V pogovoru se dotaknemo še mentalnega bremena, nevidnega dela, vloge primarnega starša, partnerskega odnosa, postavljanja mej in nujnosti počitka.

Poglavja:
00:02:09 Je materinstvo vedno težje ali se nam to le zdi?
00:03:55 Akvarij materinstva
00:05:05 Ideal dobre mame
00:06:15 Družbena omrežja in primerjava z “idealnimi” mamami
00:07:30 Kdaj so se povečale zahteve do mam
00:09:00 Druga izmena
00:12:20 Materinska krivda
00:17:06 Dovolj dobra mama
00:17:56 Partner, pričakovanja, očetovstvo
00:27:05 Delitev mentalnega bremena
00:30:25 “Mom shaming” oz. sramotenje mame in podpora mama-mami
00:38:30 Postavljanje mej
00:41:16 Družinska dinamika na dopustu
00:43:30 Dopust po “dopustu”
00:45:00 Čas zase in počitek
00:55:54 Nov podkast Odločena