ApolloLajka

Sredi avgusta je število satelitov Starlink v orbiti preseglo številko 11 000. Vseh aktivnih satelitov, vseh vrst in oblik, je trenutno nekje med 16 400 do 18 500, nedelujočih je še dodatnih 3 do 4 tisoč. Starlinkovemu zgledu želijo slediti številni in po ocenah Evropske vesoljske agencije bi se utegnilo število satelitov do konca desetletja povzpeti na 100 000.A lastnik podjetja SpaceX in najbogatejši Zemljan Elon Musk že ima nove, še ambicioznejše načrte: utiriti želi še milijon satelitov oziroma podatkovnih centrov za umetno inteligenco v vesolju.
Idej za ambiciozne poslovne ideje v orbiti je tudi sicer vse več. Med tistimi, ki bi lahko intenzivneje svetile na nebu, je zamisel podjetja Reflect Orbital za konstelacijo 50 000 vesoljskih zrcal, ki bi lahko ponoči osvetljevala Zemljo. Menda zato, pravijo na svoji spletni strani, da bi s tem omogočili nočno obratovanje sončnih elektrarn na Zemlji ali pač razsvetljavo na poljubni točki na Zemlji.
Kaj ti načrti pomenijo za astronomijo, svetlobno onesnaženje in naš pogled na nočno nebo? Gost ApolloLajke je tokrat Andrej Mohar, amaterski astronom, član društva Temno nebo Slovenije in strokovnjak za merjenje svetlobnega onesnaženja. Njegova Sky Quality Camera meri med drugim svetlost neba za Evropski južni observatorij, pod katerega okrilje sodi več teleskopov v Čilu.

www.lightpollutionmap.info



Poglavja:
00:03:20 Spremembe, ki jih vidimo na nočnem nebu
00:10:50 Vloga amaterske astronomije in observatorij Črni vrh
00:15:04 Vpliv satelitov na astronomske posnetke
00:20:24 Pregled števila in načrtov za satelitske konstelacije
00:27:11 Vesoljska zrcala in podjetje Reflect Orbital
00:37:50 Osvetljevanje sončnih elektrarn ponoči?
00:41:27 Podatkovni centri v vesolju
00:49:10 Kesslerjev sindrom in vesoljske smeti
01:00:24 Nova kemija v atmosferi
01:07:52 Vpliv svetlobnega onesnaženja na velike astronomske projekte
01:22:40 80 % osvetlitve na tleh je odveč

V vročem poletju sva si Aljoša in Nina v Apollolajki privoščila pregled vročega dogajanja v vesoljskem sektorju. Tako imenovana vesoljska tekma, tako med državami kot med podjetji, je v polnem zagonu in ambicij in načrtov kar ne zmanjka. Kot ugotavlja Aljoša, je raziskovanje vesolja naenkrat zavilo iz naselja na nemško avtocesto.
ZDA in Kitajska nameravata čez le nekaj let stopiti na površje Lune. Njuna pristopa sta pa precej različna. Medtem si želi SpaceX izpeljati revolucijo na področju vesoljske tehnologije, ki bo povsem spremenila pravila igre. Kup podjetij mu sledi, ali vsaj poskuša slediti.
Kako zgodovinski pravzaprav so prelomi, ki se napovedujejo? Kako varnostni vidiki spreminjajo dogajanje v vesolju? In kje je v vsem tem frenetičnem vrvenju pravzaprav Evropa? O vsem tem in še čem smo tokrat razpravljali v razširjeni zasedbi. Gostje so bili Matija Brumat, Matija Renčelj in Tomaž Zwitter. Sami stari znanci Apollolajke, s katerimi smo govorili v podkastih, ki jih najdete na spodnjih povezavah:

Laserski internet v vesolju – Matija Brumat

Nova geostrateška vesoljska realnost in evropsko mesto v njej – Matija Renčelj, ESPI

Pristanek Odiseja na Luni, razvoj Starshipa in drugi pospeški vesoljskega sektorja - Matevž Dular, Tomaž Zwitter

Artemis – preko Lune do Marsa (in nekaj težav z raketo) - astrofizik Tomaž Zwitter, FMF UL

O mejah možnega - Vesoljski teleskop Jamesa Webba - astrofizik Tomaž Zwitter, FMF UL



Poglavja:
00:04:02 Brumat vzporednice z Apollom
00:05:16 Renčelj obrambni programi in konec dobe sodelovanja
00:07:54 Renčelj Kaj pa Evropa?
00:08:48 Zwitter prelomna era, ampak ne zaradi raziskovanja
00:13:48 sateliti, vojaški sateliti in Kesslerjev sindrom
00:17:17 Renčelj Musk in popularizacija vesolja
00:18:40 Renčelj Komunikacijski sateliti in zasedba vesolja oz. Zemljinih orbit
00:27:50 Brumat vesoljski terorizem
00:33:48 Masten: Vesoljski terorizem in Voyager
00:38:38 Renčelj poviševanje proračunov za vesolje
00:40:20 Zwitter opazovanje Zemlje
00:41:35 Brumat Indija in Kitajska
00:45:10 Renčelj človeške odprave in ustvarjanje imidža
00:46:15 nacionalni vidiki vesoljske tekme
00:55:40 Artemis
00:59:10 kaj bomo počeli na Luni
01:07:00 Zakaj sploh človek v vesolju
01:25:15 Wang Cun, kandidat za pot okoli Marsa; zasebniki v globokem vesolju

Ko smo med odpravo Artemis II lahko spremljali vse podrobnosti življenja astronavtov na krovu vesoljske ladje Orion, se večinoma nismo kaj dosti spraševali, kaj je pravzaprav potrebno za to, da spremljamo neposredni prenos v visoki ločljivosti s take razdalje. Ugodnosti širokopasovnih povezav so nam očitno nekaj samoumevnega, četudi gre za vesolje. Ampak ozadje laserskih optičnih komunikacij v globokem vesolju je mnogo bolj zanimivo, če si ga ogledamo od blizu.
Prav to smo tokrat storili v družbi dr. Matije Brumata, ki je med drugim sodeloval pri eksperimentih Evropske vesoljske agencije, ki so uspešno pripeljali do vzpostavitve laserske komunikacije z vesoljsko sondo Psiha. Ta je še mnogo bolj oddaljena od Zemlje kot Orion na poti okoli Lune, saj potuje k asteroidu Psiha, ki se nahaja v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom. Seveda pa se laserske komunikacije danes uporabljajo tudi pri komunikaciji satelitov v Zemljini orbiti in še kje, in morda bodo nekega dne temelj vesoljskega interneta.
Dr. Matija Brumat je inženirja strojništva, ki poslovno sodeluje s podjetjem Synopta v Švici in Airworks v Sloveniji. Trenutno se ukvarja tudi z razvojem usmerjevalnih mehanizmov za ionske motorje. Pa še kar nekaj drugih tem smo odprli …

Satelit Trisat-S prav zdaj čaka na izstrelitev na Norveškem. Poletel naj bi že čez nekaj dni. Ali pa morda vendarle še ne. Nova raketa Spectrum nemškega zagonskega podjetja Isar Aerospace se pač mora šele dokazati. A če Trisat-S uspešno dospe v orbito, ga čaka 5-letna misija, ki bo preizkusila dolgoživost njegovih baterij, ki so bile sicer sprva načrtovane za le tritedensko odpravo. Toda drastične spremembe načrtov so vsakdanjost v vesoljskem sektorju. Poleg tega bo ekstremno varčevanje z energijo prišlo hudo prav pri uresničevanju daljnosežnih idej za izvidniške odprave k Saturnovi luni Enkelad, ki jih načrtuje ESA. A to je le del misije. Trisat-S bo s svojimi šestimi mini kamerami na krovu mapiral tudi svojo okolico in postavljal temelje navigaciji, ki bi satelitom v prihodnje omogočila, da se sami orientirajo v prostoru. Enako kamero ima na krovu namreč tudi Trisat-R, ki že štiri leta deluje v okolju močne radiacije Van Allenovih pasov, na višini 6000 km, kateremu so prav vsi strokovnjaki napovedovali maksimalno nekaj tednov življenja. Pa uspešnih zgodb s tem še zdaleč ni konec. Še letos naj bi v orbito poletel tudi slovenski čip za umetno inteligenco v vesolju SkyAI, ki po energijski učinkovitosti menda poseka celo Nvidiine čipe; tako vsaj pravi tokratni gost podkasta Apollolajka prof. dr. Iztok Kramberger, vodja Laboratorija za elektronske in informacijske sistem na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko univerze v Mariboru, in direktor inovacij v podjetju Skylabs. Zanimivih zgodb kar ni zmanjkalo.

V zadnjem letu se je spremenilo res marsikaj in tako lahko tudi vesolje in vse dogajanje v bližnjih in bolj oddaljenih orbitah nenadoma opazujemo skozi precej drugačna očala.Obnašanje in tekmovanje velesil na Zemlji se pač še kako pozna tudi v vesoljskem sektorju, vesolje se iz prostora raziskovanja in sodelovanja z veliko naglico spreminja v prostor boja za prevlado, v katerem ima obvladovanje ustrezne infrastrukture osrednje mesto. To seveda Evropi povzroča nove glavobole, saj je po eni strani prek številnih projektov tesno povezana z ZDA, obenem pa na nekaterih področjih že občutno zaostaja.
Kako se torej nova geopolitična realnost že pozna v vesolju? Kaj prinaša rast projektov t. i. dvojne rabe, kako velik in pereč problem je zaostajanje Evrope na področjih, ki segajo od dostopa do vesolja (raketnih zmogljivosti), prek satelitov za spletno komunikacijo, kot je Starlink, do divje zvenečih "moonshot" projektov, kot so podatkovni centri za umetno inteligenco v orbiti?
Gost tokratne Apollolajke mag. Matija Renčelj, vodja raziskav pri Evropskem inštitutu za vesoljsko politiko, evropskem mislišču s sedežem na Dunaju.