Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Oz 14,2-10
Psalm: Ps 81,6-11.14.17
Evangelij: Mr 12,28-34

Vrstica iz evangelija: »Ko je Jezus videl, da je pametno odgovoril, mu je rekel: 'Nisi daleč od Božjega kraljestva.'« (Mr 12,34)

Berilo (Oz 14,2-10)

To govori Gospod: Izrael, vrni se h Gospodu, svojemu Bogu, zakaj po svoji krivdi si padel. Vzemite besede s seboj in vrnite se h Gospodu ter mu recite: »Odpusti vso pregreho in vzemi za dobro, da ti darujemo sad svojih ustnic. Asur nas ne bo rešil, ne bomo več sedli na konja, in tega, kar so izdelale naše roke, ne bomo več imenovali ›naš Bog‹, zakaj pri tebi najde sirota sočutje.«

Ozdravil bom njih zablodo, rad jih bom ljubil, zakaj moja jeza se je od njih odvrnila. Kakor rosa bom Izraelu, cvetel bo kakor lilija, pognal bo korenine kakor
na Libanonu; njegove veje se bodo široko razprostirale, veličasten bo kakor oljka in njegov vonj bo kakor vonj kadila. Vrnili se bodo in sedli bodo pod mojo senco; zopet bodo pridelovali pšenico in gojili vinsko trto: nje vino bo slovelo kot libanonsko. Kaj ima Efraim še skupnega z maliki? Kaznoval sem ga, nato sem ga osrečil. Jaz sem kakor zelena cipresa; iz mene izhaja sad, ki je na njem.

Kdor je moder, bo to razumel, kdor je razumen, bo spoznal, da so Gospodova pota ravna: pravični hodijo po njih, grešniki pa na njih padejo.

Psalm (Ps 81,6-11.14.17)

Odpev: Naš Bog govori: poslušajte me!

Slišal sem jezik, ki ga nisem poznal:
Njegove rame sem oprostil bremena,
njegove roke so odložile košaro;
v stiski si klical in sem te rešil.

Naš Bog govori: poslušajte me!


Iz grmečega oblaka sem ti odgovoril,
pri vodi v puščavi sem te preskušal.
Moje ljudstvo, sliši, opominjal te bom,
Izrael, da bi me vendar poslušal!

Naš Bog govori: poslušajte me!


Naj ne bo pri tebi drugega boga,
ne moli tujega boga!
Jaz sem Gospod, tvoj Bog,
ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele.

Naš Bog govori: poslušajte me!


O da bi me moje ljudstvo poslušalo,
da bi Izrael hodil po mojih potih;
hranil bi ga z najboljšo pšenico,
nasičeval bi ga z medom iz skale.

Naš Bog govori: poslušajte me!

Evangelij (Mr 12,28-34)

Tisti čas je k Jezusu pristopil neki pismouk in ga vprašal: »Katera je prva med vsemi zapovedmi?« Jezus mu je odgovoril: »Prva zapoved med vsemi je: ›Poslušaj, Izrael, Gospod je naš Bog, edini Gospod. Ljubi torej Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem in vso močjo.‹ To je prva zapoved. Druga je tej enaka: ›Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe.‹ Večja od teh ni nobena druga zapoved.«

Pismouk pa mu je rekel: »Dobro, učenik, prav si rekel, da je Bog edini in ni drugega razen njega; in da je ljubiti njega z vsem srcem in vsem mišljenjem in vso dušo in vso močjo ter ljubiti bližnjega kakor sam sebe – več kakor vse žgalne in druge daritve.«

Videč, da je razumno odgovoril, mu je Jezus rekel: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« In nihče si ga ni upal še kaj vprašati.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Jer 7,23-28
Psalm: Ps 95,1-2.6-7.8-9
Evangelij: Lk 11,14-23

Vrstica iz evangelija: »Če pa z Božjim prstom izganjam demone, potem je prišlo k vam Božje kraljestvo« (Lk 11,20).

Berilo (Jer 7,23-28)

To govori Gospod: Svojemu ljudstvu sem dal to zapoved: »Poslušajte moj glas, tako bom vaš Bog in vi boste moje ljudstvo! Hodite natanko po potu, ki vam ga predpisujem, da vam bo dobro!« Pa niso poslušali, ne nagnili svojih ušes, marveč so hodili po svojih sklepih v trmi svojega hudobnega srca; hrbet so mi pokazali in ne obličja.

Od dneva, ko so vaši očetje odšli iz egiptovske dežele, do današnjega dne sem zgodaj in pozno pošiljal k vam vse svoje služabnike preroke. Toda niso poslušali in ne nagnili svojega ušesa, ampak so bili trdovratni, huje so ravnali ko njihovi očetje. Če jim vse te besede poveš, te ne bodo poslušali, in če jih pokličeš, ti ne bodo odgovorili. Tedaj jim reci: »To je narod, ki ne posluša glasú Gospoda, svojega Boga, in ne sprejema nauka. Konec je zvestobe, izginila je iz njihovih ust.«

Psalm (Ps 95,1-2.6-7.8-9)

Odpev: Odprite srca Božji milosti.

Pridite, prepevajmo Gospodu,
vzklikajmo Bogu, našemu Zveličarju!
Stopimo pred njegovo obličje s hvalnicami,
slavimo ga s spevi.

Odprite srca Božji milosti.


Pridite, v molitvi padimo na kolena,
pokleknimo pred Gospodom, ki nas je ustvaril.
On je naš Bog, mi smo njegovo ljudstvo,
o, da bi danes poslušali njegov glas.

Odprite srca Božji milosti.


Ne zapirajte svojih src Božjemu klicu
kot ob dnevu nezaupanja v puščavi,
ko mi vaši očetje niso zaupali,
dasi so videli moja dela.

Odprite srca Božji milosti.

Evangelij (Lk 11,14-23)

Tisti čas je Jezus izganjal hudega duha, ki je bil nem. Ko je pa hudi duh izšel, je mutec spregovoril in množice so se začudile. Nekateri izmed njih pa so rekli: »Z Beelzebulom, poglavarjem hudih duhov, izganja hude duhove.« Drugi pa so ga skušali in so zahtevali od njega znamenje z neba.

Toda on je poznal njih misli in jim je rekel: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, se opustoši in hiša se na hišo zruši. Če je torej tudi satan zoper sebe razdeljen, kako bo obstalo njegovo kraljestvo, ker pravite, da z Beelzebulom izganjam hude duhove? Če pa jaz z Beelzebulom izganjam hude duhove, s kom jih izganjajo vaši sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki.

Če pa z Božjim prstom izganjam hude duhove, tedaj je prišlo k vam Božje kraljestvo. Kadar močni z orožjem varuje svoj dom, je na varnem njegovo premoženje; če pa pride močnejši od njega in ga premaga, mu vzame vse orožje, na katero se je zanašal, in razdeli njegov plen. Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne zbira z menoj, raztresa.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 5 Mz 4,1.5-9
Psalm: Ps 147,12-13.15-16.19-20
Evangelij: Mt 5,17-19

Vrstica iz evangelija: »Kdor pa jih bo (zapovedi) spolnjeval in učil, bo imenovan velik v nebeškem kraljestvu« (Mt 5,19b).

Berilo (5 Mz 4,1.5-9)

Mojzes je govoril ljudstvu: Sedaj, Izrael, poslušaj postave in naredbe, katere vas učim spolnjevati, da ostanete pri življenju in pridete v posest dežele, ki vam jo daje Gospod, Bog vaših očetov! Glejte, učil sem vas postave in naredbe, kakor mi je zapovedal Gospod, moj Bog, da ravnajte tako tam v deželi, ki greste vanjo, da jo dobite v last. Držite se jih in jih spolnjujte; kajti to bo vaša modrost in razumnost pred narodi, ki bodo slišali o vseh teh postavah; govorili bodo: Resnično, ta veliki narod je modro in razumno ljudstvo!

Kajti kje je velik narod, ki bi mu bilo božanstvo tako blizu, kakor je nam Gospod, naš Bog, kadar koli ga kličemo? In kje je velik narod, ki bi imel tako pravične zakone in naredbe, kakor je vsa ta postava, ki vam jo danes dajem? Samo varuj se in zelo pazi, da ne pozabiš reči, ki so jih videle tvoje oči, in da ti ne izginejo iz srca vse dni tvojega življenja! Oznanjaj jih svojim otrokom in vnukom!

Psalm (Ps 147,12-13.15-16.19-20)

Odpev: Hvali, Jeruzalem, Gospoda!

Hvali, Jeruzalem, Gospoda,
hvali svojega Boga, o Sion!
Ker je utrdil zapahe tvojih vrat,
blagoslovil tvoje otroke v tebi.

Hvali, Jeruzalem, Gospoda!


Dal je mir tvojim pokrajinam,
z najboljšo pšenico te hrani.
Pošilja svoje ukaze na zemljo,
hitro teče njegova beseda.

Hvali, Jeruzalem, Gospoda!


Oznanil je Jakobu svojo besedo,
svoje zakone in zapovedi Izraelu.
Ni storil tako nobenemu narodu,
svojih zapovedi jim ni razodel.

Hvali, Jeruzalem, Gospoda!

Evangelij (Mt 5,17-19)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo ali preroke; ne razvezovat, marveč dopolnit sem jih prišel. Kajti resnično, povem vam: Dokler ne preide nebo in zemlja, ne bo prešla ne ena črka ali ena pičica postave, dokler se vse ne zgodi. Kdor bo torej kršil katero teh najmanjših zapovedi in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu. Kdor pa jih bo spolnjeval in učil, bo velik v nebeškem kraljestvu.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Dan 3,25.34-43
Psalm: Ps 25,4-5.6-7.8-9
Evangelij: Mt 18,21-35

Vrstica iz evangelija: »Gospodar tega služabnika se ga je usmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil« (Mt 18,27)

Berilo (Dan 3,25.34-43)

Tiste dni je Azarija stoje sredi ognja molil takole: Ne zavračaj nas za vedno zaradi svojega imena in ne razdiraj svoje zaveze. Ne odteguj nam svojega usmiljenja, zaradi Abrahama, svojega ljubljenca, zaradi Izaka, svojega služabnika, in Izraela, svojega svetega, ki si jim obljubil, da boš namnožil njihov zarod kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob morski obali.

Kajti, o Gospod, postali smo manjši od vseh narodov, ponižani smo zdaj po vsej zemlji zaradi naših grehov. V tem času ni kneza ne preroka ne voditelja ne žgalne ne klavne ne jedilne daritve ne kadila ne kraja, kjer bi tebi darovali prvine in našli milost. Toda s skesanim srcem in ponižnim duhom naj bomo sprejeti, kakor žgalne daritve ovnov in juncev in neštevilnih tolstih jagnjet.

Tako naj velja danes pred teboj naša daritev, in naj ti bo všeč, da tebi sledimo; kajti ne bodo osramočeni, kateri zaupajo vate. Zdaj hodimo za teboj z vsem srcem, bojimo se te in iščemo tvojega obličja: ne daj, da ostanemo osramočeni! Ampak ravnaj z nami po svoji dobrotljivosti in po obilnosti svojega usmiljenja! Reši nas s svojo čudežno močjo in daj čast svojemu imenu, o Gospod!

Psalm (Ps 25,4-5.6-7.8-9)

Odpev: Gospod, spomni se svojega usmiljenja!

Svoja pota, Gospod, mi pokaži
in svojih steza me nauči!
Vodi me v svoji resnici ter me uči,
saj si ti, Bog, moj rešitelj.

Gospod, spomni se svojega usmiljenja!


Gospod, spomni se svojega usmiljenja
in svojih milosrčnosti, ki so od vekov.
Grehov moje mladosti se ne spominjaj,
zaradi svoje dobrote me ne pozabi, Gospod!

Gospod, spomni se svojega usmiljenja!


Dober in pravičen je Gospod,
zato grešnike uči pravih poti.
Vodi ponižne v pravičnosti,
uči krotke svojih poti.

Gospod, spomni se svojega usmiljenja!

Evangelij (Mt 18,21-35)

Tedaj je Peter pristopil k Jezusu in mu rekel: »Gospod, če greši zoper mene moj brat, kolikokrat naj mu odpustim? Do sedemkrat?« Jezus mu pravi: »Ne rečem ti: do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat. Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi hlapci. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker pa ni imel s čim plačati, je ukazal njegov gospod prodati njega, ženo in otroke in vse, kar je imel, in poplačati. Hlapec pa je padel predenj in ga prosil: ›Gospod, potrpi z menoj in vse ti povrnem.‹ Gospod se je tega hlapca usmilil, ga oprostil in mu dolg odpustil.

Ko je pa ta hlapec odšel, je srečal enega svojih sohlapcev, ki mu je bil dolžan sto denarjev, in ga je zgrabil ter davil, govoreč: ›Plačaj, kar si dolžan!‹ Njegov sohlapec pa je padel predenj in ga prosil: ›Potrpi z menoj in ti povrnem.‹ Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga dal vreči v ječo, dokler bi ne poplačal dolga.

Ko so pa njegovi sohlapci videli, kaj se je zgodilo, so se zelo užalostili in so šli ves dogodek pravit svojemu gospodu. Tedaj ga je njegov gospod poklical in mu rekel: ›Hudobni hlapec, ves tisti dolg sem ti odpustil, ker si me prosil; ali nisi bil torej tudi ti dolžan usmiliti se svojega sohlapca.‹ In njegov gospod se je razsrdil in ga izročil mučiteljem, dokler bi ne poplačal vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če iz srca ne odpustite vsak svojemu bratu.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 5,1-15
Psalm: Ps 42,2-3; 43,3-4
Evangelij: Lk 4,24-30

Vrstica iz evangelija: In rekel jim je: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju« (Lk 4,24).

Berilo (2 Kr 5,1-15)

Tiste dni je bil Naaman, vojskovodja aramskega kralja, pri svojem gospodu ugleden in spoštovan mož. Po njem je Gospod naklonil zmago Aramcem. Toda mož, hraber vojak, je bil gobav. Aramci pa so na vojnem pohodu kot ujetnico odpeljali iz Izraelske dežele majhno deklico. Ta je služila pri Naamanovi ženi. Rekla je svoji gospodinji: »O, ko bi bil moj gospod pri preroku v Samariji, gotovo bi ga ozdravil od njegovih gob.« Naaman je šel in sporočil svojemu gospodu: »Tako in tako je govorila deklica iz Izraelske dežele.« Aramski kralj je odgovoril: »Pojdi, pošljem pismo Izraelovemu kralju.«

Odpravil se je na pot, vzel s seboj deset talentov srebra, šest tisoč zlatnikov in deset prazničnih oblačil ter izročil Izraelovemu kralju pismo s tem besedilom: »Zdaj, ko pride to pismo do tebe, glej, pošiljam svojega služabnika Naamana k tebi, da ga ozdraviš njegovih gob.« Ko je Izraelov kralj prebral pismo, je pretrgal svoja oblačila in rekel: »Sem mar jaz Bog, da bi mogel usmrtiti in oživiti, ker ta pošilja k meni, da ozdravim moža njegovih gob? Spoznajte torej in uvidite, da se hoče spreti z menoj!«

Ko pa je Božji mož Elizej slišal, da je Izraelov kralj pretrgal svoja oblačila, je dal kralju sporočiti: »Zakaj si pretrgal svoja oblačila? Naj pride k meni in naj zve, da je prerok v Izraelu!« Prišel je torej Naaman s konji in vozom ter se ustavil pri vratih Elizejeve hiše. Elizej mu je poslal sla z naročilom: »Pojdi in se umij sedemkrat v Jordanu in boš spet zdrav in čist!«

Naaman je jezen odhajal in govoril: »Glej, mislil sem, da bo prišel k meni, se ustopil in klical ime Gospoda, svojega Boga, položil roko na rane in tako ozdravil gobe. Mar nista reki v Damasku, Abana in Farfar, boljši ko vse Izraelove vode? Ali se ne bi mogel v njih umiti in očistiti?« Obrnil se je torej in srdit odhajal. Njegovi služabniki so pristopili in mu rekli: »Oče, ko bi ti bil prerok naročil kaj težkega, ali bi ne bil tega storil? Koliko bolj, ko ti je rekel: Umij se in boš čist!« Tedaj je šel in se po besedi Božjega moža sedemkrat potopil v Jordanu. Njegovo telo je spet postalo kakor telo majhnega dečka; bil je čist.

Tedaj se je vrnil z vsem svojim spremstvom k Božjemu možu. Ko je prišel, se je ustopil predenj in rekel: »Glej, spoznal sem, da na vsej zemlji ni Boga razen v Izraelu.«

Psalm (Ps 42,2-3; 43,3-4)

Odpev: Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu.

Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu,
kdaj pridem in se prikažem pred tvojim obličjem?
Kako sem v množici hodil k Božji hiši
med radostnim petjem v prazničnem zboru.

Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu.


Pošlji svojo luč in svojo zvestobo:
ti dve naj me vodita
in me pripeljeta na tvojo sveto goro,
v tvoje šotore.

Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu.


In pristopil bom k Božjemu oltarju,
k Bogu, ki je moje veselje in moja radost,
in te bom hvalil s citrami,
o Bog, moj Bog!

Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu.

Evangelij (Lk 4,24-30)

Ko je prišel Jezus v Nazaret, je v shodnici govoril ljudstvu: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v njegovem kraju. V resnici pa vam povem: Mnogo vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dnevih, ko se je zaprlo nebo za tri leta in šest mesecev in je nastala velika lakota po vsej deželi: pa k nobeni izmed njih ni bil Elija poslan razen k vdovi v Sarepto na Sidonskem. In mnogo gobavih je bilo v Izraelu ob času preroka Elizeja, pa nobeden izmed njih ni bil očiščen razen Naamana, ki je bil Sirec.«

Vsi v shodnici so se razsrdili, ko so to slišali. Vstali so, ga vrgli iz mesta ter odvedli na rob hriba, na katerem je bilo njih mesto sezidano, da bi ga pahnili v prepad. Toda on je šel po sredi med njimi – in je odhajal.