Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Am 2,6-10.13-16

Psalm: Ps 50,16-17.18-19.20-21.22-23

Evangelij: Mt 8,18-22

Vrstica iz evangelija: Jezus mu je dejal: »Hôdi za menoj in pústi, da mrtvi pokopljejo svoje mrtve!« (Mt 8,22).

Berilo (Am 2,6-10.13-16)

Tako govori Gospod: »Zavoljo treh Izraelovih pregreh in zavoljo štirih ne bom preklical: Ker za denar prodajajo pravičnega in za sandale siromaka; ker v prah teptajo nizkega in s pota suvajo slabotnega; ker sin in oče lazita za isto žensko, da oskrunjata moje sveto ime; ker ležijo na zastavljenih oblekah pri vsakem oltarju in pijejo vino, ki so si ga z globami izsilili v hiši svojih malikov. In vendar sem pred njimi iztrebil Amorejca, ki je bil visok ko cedra, močan ko hrast; uničil sem zgoraj njegov sad in spodaj njegove korenine. Izpeljal sem vas iz Egipta in štirideset let sem vas vodil po puščavi, da bi vam dal deželo Amorejca v dediščino. Glejte, pritisnil vas bom k tlom, kakor pritisne voz, ki je s snopjem naložen. Hitremu preide tedaj misel na pobeg, močnega njegova moč ne bo krepila, junak si življenja ne bo rešil in lokostrelec ne bo trdno stal; kdor je lahkih nog, ne ubeži, in kdor jezdi konja, se ne bo otel. Najpogumnejši med korenjaki bo moral tisti dan bežati nag,« govori Gospod.

Psalm (Ps 50,16-17.18-19.20-21.22-23)

Odpev: Nikar v grehu ne pozabite na Boga.

Kaj naštevaš moje zapovedi

in jemlješ mojo zavezo v svoja usta?

Ti, ki sovražiš strahovanje

in si moje besede mečeš za hrbet?

Nikar v grehu ne pozabite na Boga.



Očitno si hodil s tatovi

in s prešuštniki si se družil.

Svoja usta si odpiral za hudobijo

in tvoj jezik je spletal prevare.

Nikar v grehu ne pozabite na Boga.



V družbi si govoril zoper svojega brata,

zasramoval sina svoje matere.

To si delal in jaz bi naj molčal?

Grajam te in to ti stavim pred oči.

Nikar v grehu ne pozabite na Boga.



Razumite to vi, ki pozabljate Boga,

da vas ne zgrabim in vas nihče ne reši!

Kdor daruje hvalno daritev, me časti,

in kdor prav ravna, mu pokažem Božje zveličanje.

Nikar v grehu ne pozabite na Boga.

Evangelij (Mt 8,18-22)

Ko je Jezus videl okrog sebe mnogo ljudstva, je velel oditi na drugo stran jezera. In pristopil je neki pismouk ter mu rekel: »Učenik, za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« Jezus mu je odgovoril: »Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda. Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« Nekdo drug izmed njegovih učencev mu je rekel: »Gospod, dovoli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.« Jezus mu je pa rekel: »Hodi za menoj in pusti, da mrtvi pokopljejo svoje mrtve.«

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Apd 12,1-11

Psalm: Ps 34,2-3.4-5.6-7.8-9

2. berilo: 2 Tim 4,6-8.17-18

Evangelij: Mt 16,13-19

Vrstica iz evangelija: Simon Peter je odgovoril; rekel mu je: »Ti si Mesija, Sin živega Boga« (Mt 16,16).

1. berilo (Apd 12,1-11)

V tistem času je kralj Herod stegnil roko, da bi mučil nekatere izmed udov Cerkve. Umoril je z mečem Jakoba, Janezovega brata. Ko je pa videl, da je to Judom všeč, je dal zgrabiti še Petra; to je bilo v dneh opresnikov. Ko ga je prijel, ga je vrgel v ječo in dal stražiti štirim četvericam vojakov, ker ga je hotel po veliki noči privesti pred ljudstvo. Petra so torej stražili v ječi, Cerkev pa je zanj neprenehoma k Bogu molila.



Tisto noč, ko ga je Herod hotel privesti pred ljudstvo, je Peter spal med dvema vojakoma, vklenjen v dve verigi, in stražniki so ječo stražili pred vrati. In glej, vstopil je Gospodov angel in luč je zasvetila v ječi; udaril je Petra v bok, ga zbudil in rekel: »Vstani hitro!« In verige so mu padle z rok. Nato mu je angel rekel: »Opaši se in podveži si obutev!« Storil je tako. In rekel mu je: »Ogrni si plašč in pojdi za menoj!«



Odpravil se je in šel za njim, pa ni vedel, da je res, kar se je godilo po angelu, ampak je mislil, da vidi prikazen. Šla sta mimo prve in druge straže in prišla do železnih vrat, ki držijo v mesto; ta so se jima odprla sama od sebe. Ko sta prišla ven, sta prehodila eno ulico in hipoma je angel izginil. Tedaj se je Peter zavedel in rekel: »Zdaj vem zares, da je poslal Gospod svojega angela in me rešil iz Herodove roke in od vsega, kar je pričakovalo judovsko ljudstvo.«

Psalm (Ps 34,2-3.4-5.6-7.8-9)

Odpev: Po vsej zemlji se razlega njih glas.

Slavil bom Gospoda vekomaj,

njegova hvala bo vedno v mojih ustih.

Z Gospodom naj se ponaša moja duša:

naj slišijo ponižni in se veselijo.

Po vsej zemlji se razlega njih glas.



Poveličujte z menoj Gospoda

in skupno slavimo njegovo ime!

Iskal sem Gospoda in me je uslišal

ter me otel vseh mojih strahov.

Po vsej zemlji se razlega njih glas.



Glejte nanj, da se razveselite

in da ne zardijo vaši obrazi!

Glej, ubožec je klical in Gospod je slišal,

iz njegove stiske ga je rešil.

Po vsej zemlji se razlega njih glas.



Angel Gospodov šotori okoli teh,

ki se ga boje, da jih otme.

Okusite in spoznajte, kako dober je Gospod;

blagor človeku, ki se k njemu zateka.

Po vsej zemlji se razlega njih glas.

2. berilo (2 Tim 4,6-8.17-18)

Preljubi, jaz se že darujem in čas moje razveze je blizu. Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil. Odslej mi je pripravljena krona pravice, ki mi jo bo dal oni dan Gospod, pravični sodnik; pa ne le meni, ampak tudi vsem, ki v ljubezni pričakujejo njegov prihod.



Gospod mi je pomagal in dal moč, da bi se po meni oznanjevanje dopolnilo in bi ga slišali vsi narodi; otel me je levu iz žrela. Gospod me bo otel iz vsakega hudega naklepa in rešil v svoje nebeško kraljestvo. Njemu slava vekomaj. Amen.

Evangelij (Mt 16,13-19)

Ko je Jezus prišel v kraje Cezareje Filipove, je svoje učence vpraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Odgovorili so: »Nekateri: da je Janez Krstnik, drugi, da je Elija, zopet drugi, da Jeremija ali kdo izmed prerokov.« Jezus jim je dejal: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Simon Peter in rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.«



Jezus mu je odgovoril: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih.



Pa tudi jaz tebi povem: Ti si Peter – skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. Kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.«

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: 2 Kr 4,8-11.14-16

Psalm: Ps 89,2-3.16-17.18-19

2. berilo: Rim 6,3-4.8-11

Evangelij: Mt 10,37-42

Vrstica iz evangelija: »Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ne bo izgubil svojega plačila.« (Mt 10,42)

1. berilo (2 Kr 4,8-11.14-16)

Nekega dne je Elizèj potoval skozi Šuném. Tam je živela premožna žena, ki ga je pregovorila, da je obedoval pri njej. In kadar koli je potem šel mimo, je zavil tja na obèd. Svojemu možu je rekla: »Glej, spoznala sem, da je tisti, ki se vselej oglasí pri nas, svet Božji mož. Naredimo mu torej zidano gornjo izbico in postavimo vanjo posteljo, mizo, stol in svetilko, da se lahko umakne tja, kadar bo prišel k nam!« Ko je nekega dne prišel tja, se je umaknil v gornjo izbo in tam legel. Rekel je svojemu služabniku Gehazíju: »Kaj naj torej naredim zanjo?« Gehazí je rekel: »Na žalost nima sina in njen mož je že star.« Tedaj je rekel: »Pokliči jo!« Ko jo je poklical, je stopila k vratom. Rekel je: »Ko se bo izteklo leto, v tem času, boš objemala sina.«

Psalm (Ps 89,2-3.16-17.18-19)

Odpev: Gospodove milosti bom na veke opeval.

Gospodove milosti bom na veke opeval,

rodu za rodom bom oznanjal njegovo zvestobo.

Rekel sem: »Na veke deliš svojo dobroto,

v nebesih utrjuješ svojo zvestobo.«

Gospodove milosti bom na veke opeval.



Blagor ljudstvu, ki zna veselo vzklikati,

Gospod, v svetlobi tvojega obličja bodo hodili.

Ves dan se bodo radovali nad tvojim imenom,

veselili se bodo zaradi tvojega odrešenja.

Gospodove milosti bom na veke opeval.



Vsa njihova moč dobiva sijaj od tebe,

s svojo dobrohotnostjo dvigaš rog zmagoslavja.

Gospod nas brani in nas váruje,

Izraelov Sveti je opora našemu kralju.

Gospodove milosti bom na veke opeval.

2. berilo (Rim 6,3-4.8-11)

Bratje in sestre, ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopíli na pot novega življenja. Če pa smo s Kristusom umrli, verujemo, da bomo z njim tudi živeli, saj vemo, da Kristus, potem ko je vstal od mrtvih, več ne umre; smrt nad njim nima več oblasti. Kajti kar je umrlo, je umrlo zaradi greha enkrat za vselej, kar pa živí, živí Bogu. Tako tudi vi: mislite, da ste mrtvi za greh, a da živite za Boga, v Kristusu Jezusu.

Evangelij (Mt 10,37-42)

Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: »Kdor ima očeta ali mater rajši kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima sina ali hčer rajši kakor mene, ni mene vreden. Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kdor sprejme vas, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor sprejme preróka, ker je ta prerok, bo dobil plačilo preróka; in kdor sprejme pravičnega, ker je ta pravični, bo dobil plačilo pravičnega. Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je moj učenec, resnično, povem vam, ne bo izgúbil svojega plačila.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Žal 2,2.10-14.18-19

Psalm: Ps 74,1-3.5-7.20-21

Evangelij: Mt 8,5-17

Vrstica iz evangelija: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen.« (Mt 8,8)

Berilo (Žal 2,2.10-14.18-19)

Brez prizanašanja je Gospod uničil vsa Jakobova polja. Podrl je v svojem srdu trdnjave Judove hčere, vrgel je v prah, oskrunil kraljestvo in njegove kneze. Molčé sedijo na tleh starešine sionske hčere, s pepelom so si potresli glavo, prepasani z raševino. K tlom povešajo svoje glave jeruzalemske device. V solzah mi ginejo oči, razburjeno je moje osrčje. Od slabosti padam na zemljo zaradi nesreče mojega ljudstva, ker ginejo otroci in dojenci po mestnih trgih. Svojim materam govorijo: »Kje sta kruh in vino?« Omedlevajo kakor hudo ranjeni po mestnih trgih, umirajo v naročjih svojih mater.



S čim naj te vzporejam, hči jeruzalemska? Čemu naj te primerjam, hči sionska, da te potolažim? Velika kot morje je tvoja nesreča, kdo te more ozdraviti? Tvoji preroki so ti prerokovali laž in prevaro. Niso odkrivali tvoje krivde, da bi obrnili tvojo usodo. Prerokovali so ti izreke v prevaro in zapeljevanje. Vpij vendar h Gospodu, vzdihuj, hči sionska! Tôči solze v potokih podnevi in ponoči! Ne dajaj si pokoja; naj ne počivajo tvoje oči! Vstani, tarnaj ponoči ob začetku straž! Izlivaj svoje srce pred Gospodom! Svoje roke dvigaj k njemu za življenje svojih otrok, ki ginejo od lakote na vogalih vseh cest!

Psalm (Ps 74,1-3.5-7.20-21)

Odpev: Gospod, ne pozabljaj svojih ubogih.

O Bog, zakaj si nas do kraja zavrgel,

zakaj se razvnema tvoja jeza?

Spomni se svoje občine, izvoljenega naroda,

kjer si postavil svoj prestol.

Gospod, ne pozabljaj svojih ubogih.



Nameri svoje korake k razvalinam:

sovražnik je svetišče popolnoma opustošil.

Tvoji nasprotniki so kričali na svetem kraju,

postavili so zmagoslavno svoje zastave.

Gospod, ne pozabljaj svojih ubogih.



Podobni drvarjem, ki v gozdu vihtijo sekiro,

so razbijali njegova vrata.

Tvoje svetišče so sežgali,

do tal oskrunili bivališče tvojega imena.

Gospod, ne pozabljaj svojih ubogih.



Ozri se na svojo zavezo,

ker je po vsej deželi polno nasilja!

Naj se ponižni ne vrača osramočen,

naj ubožec in siromak hvalita tvoje ime!

Gospod, ne pozabljaj svojih ubogih.

Evangelij (Mt 8,5-17)

Ko je Jezus prišel v Kafarnaum, je stopil k njemu stotnik in ga prosil: »Gospod, moj služabnik leži doma mrtvouden in zelo trpi.« Rekel mu je: »Pridem in ga ozdravim.« Stotnik mu je pa odgovoril: »Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Tudi jaz, ki sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj, rečem temu: ›Pojdi‹ in gre; in drugemu ›Pridi‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stori to‹ in stori.«



Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel svojim spremljevalcem: »Resnično, povem vam, toliko vere nisem našel pri nikomer v Izraelu! Povem vam pa, da jih bo veliko prišlo od vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu, otroci kraljestva pa bodo vrženi ven v temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.« In stotniku je rekel Jezus: »Pojdi: kakor si veroval, se ti zgodi!« In služabnik je ozdravel tisto uro.



Ko je prišel Jezus v Petrovo hišo, je videl, da Petrova tašča leži in jo trese mrzlica. In dotaknil se je njene roke in mrzlica jo je zapustila. Vstala je, in mu stregla. Ko se je pa zvečerilo, so mu privedli mnogo obsedenih, in izgnal je z besedo duhove in ozdravil vse bolnike, da se je spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju, ki pravi: ›On je prevzel naše slabosti in nosil naše bolezni.‹

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 25,1-12

Psalm: Ps 137,1-2.3.4-5.6

Evangelij: Mt 8,1-4

Vrstica iz evangelija: »Jezus je iztegnil roko, se ga dotaknil in rekel: 'Hočem, bodi očiščen!'« (Mt 8,3a)

Berilo (2 Kr 25,1-12)

V devetem letu kralja Sedekija, deseti dan desetega meseca, je prišel babilonski kralj Nabuhodónozor z vso svojo vojsko nad Jeruzalem in se pred njim utaboril. Napravili so okoli njega okope. Mesto je bilo oblegano do enajstega leta kralja Sedekija.



Deveti dan četrtega meseca je pritisnila lakota v mestu in ljudstvo ni imelo več kruha. Ko se je mestni zid predrl, so vsi vojaki zbežali ponoči skozi vrata med obema zidovoma, ki so bila ob kraljevem vrtu, medtem ko so bili Kaldejci okrog mesta. Kralj je šel po poti proti dolini ob Jordanu.



Toda kaldejska vojska je drla za kraljem in ga dohitela na planjavi ob Jerihi, potem ko se je vsa njegova vojska razkropila. Kralja so ujeli in ga pripeljali k babilonskemu kralju v Reblo in ta mu je izrekel sodbo. Sedekijeve sinove je dal zaklati pred njegovimi očmi, njemu je iztaknil oči, ga zvezal z bronastima verigama in ga dal odpeljati v Babilon. Sedmi dan petega meseca, to je v devetnajstem letu babilonskega kralja Nabuhodónozorja, je prišel v Jeruzalem njegov služabnik, poglavar telesne straže Nabuzardan. Zažgal je Gospodovo hišo, kraljevo palačo in vse jeruzalemske hiše; vse večje hiše je požgal. Jeruzalemsko obzidje naokrog je podrla kaldejska vojska, ki je bila s poglavarjem telesne straže.



Drugo ljudstvo, kar ga je ostalo v mestu, in uskoke, ki so prešli k babilonskemu kralju, in ostalo množico je poglavar telesne straže Nabuzardan odpeljal v ujetništvo. Izmed ubogih po deželi jih je poglavar telesne straže nekaj pustil za vinogradnike in poljedelce.

Psalm (Ps 137,1-2.3.4-5.6)

Odpev: Naj se mi jezik posuši, če te pozabim!

Ob rekah babilonskih smo sedeli in jokali,

spominjajoč se Siona.

Na vrbe one pokrajine

smo obesili svoje citre.

Naj se mi jezik posuši, če te pozabim!



Tam so naši izganjalci

od nas zahtevali pesmi

in naši mučitelji veselost:

»Pojte nam katero sionskih pesmi!«

Naj se mi jezik posuši, če te pozabim!



Kako naj pojemo Gospodovo pesem

v tuji deželi?

Če pozabim tebe, Jeruzalem,

naj bo pozabljena moja desnica.

Naj se mi jezik posuši, če te pozabim!



Moj jezik naj se mi posuši,

če se ne spomnim tebe,

če ne denem Jeruzalema

nad vse svoje veselje.

Naj se mi jezik posuši, če te pozabim!

Evangelij (Mt 8,1-4)

Ko je prišel Jezus z gore, so ga spremljale velike množice. In glej, pristopil je gobavec, padel predenj in rekel: »Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.« Jezus je stegnil roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem, bodi očiščen!« In takoj je bil očiščen od gob. Jezus mu je pa naročil: »Glej, da nikomur ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in prinesi dar, ki ga je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.«