Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Apd 3,11-26
Psalm: Ps 8,2.5.6-7.8-9
Evangelij: Lk 24,35-48

Vrstica iz evangelija: »Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma.« (Lk 24,45)

Berilo (Apd 3,11-26)

Ko se je ozdravljeni hromi bolnik držal Petra in Janeza, je vse ljudstvo zelo osuplo priteklo k njima v Salomonov stebrenik. Ko je Peter to videl, je spregovoril ljudstvu: »Izraelci, kaj se čudite temu ali kaj strmite v naju, kakor da bi bila z lastno močjo ali s pobožnostjo storila, da ta hodi? Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov, Bog naših očetov, je poveličal svojega služabnika Jezusa, ki ste ga vi izdali in zatajili pred Pilatom, ko je ta razsodil, naj bi bil oproščen. Vi ste se Svetemu in Pravičnemu odrekli in prosili, da vam je podaril ubijalca, začetnika življenja ste pa umorili; toda Bog ga je obudil od mrtvih, čemur smo mi priče.

In zaradi vere v njegovo ime je njegovo ime utrdilo tega, ki ga vidite in poznate, in vera, ki je po njem, mu je dala to popolno zdravje vpričo vas vseh. Zdaj pa, bratje, vem, da ste ravnali iz nevednosti, prav tako tudi vaši voditelji. Bog pa je tako dopolnil, kar je bil napovedal po ustih vseh prerokov, da bo namreč njegov Maziljenec trpel. Spokorite se in spreobrnite se torej, da se vam izbrišejo vaši grehi, da tako pridejo od Gospoda časi olajšanja in da pošlje Jezusa, vam namenjenega Mesija. Tega morajo namreč nebesa sprejeti do časov, ko se prenovi vse, o čemer je izdavna Bog govoril po svojih svetih prerokih.

Že Mojzes je rekel: ›Preroka vam bo obudil Gospod, vaš Bog, izmed vaših bratov kakor mene; njega poslušajte v vsem, kar koli vam bo rekel. Kdor pa tega preroka ne bo poslušal, bo iz ljudstva iztrebljen.‹ Pa tudi vsi preroki od Samuela dalje, ki so govorili, so napovedovali te dni. Vi ste sinovi prerokov in zaveze, ki jo je Bog sklenil z vašimi očeti, ko je govoril Abrahamu: ›V tvojem potomcu bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji.‹ Za vas najprej je Bog obudil svojega služabnika in ga poslal, da vam je v blagoslov in vsakterega izmed vas odvrne od vaših zlih del.«

Psalm (Ps 8,2.5.6-7.8-9)

Odpev: Kako čudovito je Božje ime po vsej zemlji.

Gospod, naš Gospod,
kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji!
Kaj je človek, da se ga spominjaš,
ali sin človekov, da skrbiš zanj?

Kako čudovito je Božje ime po vsej zemlji.


In vendar, naredil si ga le malo nižjega od angelov,
s slavo in častjo si ga ovenčal;
dal si mu oblast nad deli svojih rok,
in vse si podvrgel njegovim nogam.

Kako čudovito je Božje ime po vsej zemlji.


Drobnico in vso goved,
in tudi poljske živali,
ptice pod nebom in ribe v morju,
vse, kar hodi po morskih stezah.

Kako čudovito je Božje ime po vsej zemlji.

Evangelij (Lk 24,35-48)

Tisti čas sta učenca pripovedovala, kaj se je bilo zgodilo na poti in kako sta Jezusa spoznala po lomljenju kruha. Ko so pa o tem govorili, je Jezus sam stopil v sredo mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Vznemirili so se ter se prestrašili in so mislili, da vidijo duha.

Rekel jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj vam vstajajo dvomi v srcih? Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam; potipljite in poglejte, zakaj duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tu kaj jesti?« Dali so mu kos pečene ribe. In vzel je ter vpričo njih jedel. Rekel jim je: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Treba je, da se dopolni vse, kar je o meni pisano v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.«

Tedaj jim je odprl razum, da so umevali pisma. Rekel jim je: »Tako je pisano in tako je bilo treba Kristusu trpeti in vstati tretji dan od mrtvih in v njegovem imenu oznaniti pokoro ter odpuščanje grehov med vsemi narodi, začenši v Jeruzalemu. Vi pa ste priče teh reči.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Apd 3,1-10
Psalm: Ps 105,1-2.3-4.6-7.8-9
Evangelij: Lk 24,13-35

Vrstica iz evangelija: »In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima« (Lk 24, 14-15)

Berilo (Apd 3,1-10)

Tiste dni sta šla Peter in Janez v tempelj ob deveti molitveni uri. Nekega moža, ki je bil od rojstva hrom, so prinašali in ga posajali vsak dan k tempeljskim vratom, ki se imenujejo Lepa, da bi v tempelj gredoče prosil vbogajme. Ta je videl Petra in Janeza, ko sta hotela stopiti v tempelj, in ju je prosil miloščine, Peter in Janez sta se ozrla vanj in Peter je rekel: »Poglej v naju!« In gledal je vanju v pričakovanju, da bo od njiju kaj dobil. Peter pa je rekel: »Srebra in zlata nimam, kar pa imam, to ti dam: V imenu Jezusa Kristusa Nazarečana vstani in hodi!« In prijel ga je za desnico ter vzdignil: in v hipu so se mu utrdila stopala in gležnji in je skočil pokonci ter hodil. Nato je stopil z njima v tempelj in je hodil, poskakoval in hvalil Boga. In vse ljudstvo ga je videlo, da hodi in Boga hvali. Prepoznali pa so ga, da je on tisti, ki je zaradi miloščine posedal pri tempeljskih Lepih vratih, in prevzela jih je groza in strmenje nad tem, kar se mu je prigodilo.

Psalm (Ps 105,1-2.3-4.6-7.8-9)

Odpev: Zemlja je polna Gospodove dobrote.

Slavite Gospoda, kličite njegovo ime,
oznanjujte med narodi njegova čudovita dela!
Pojte mu, igrajte mu,
pripovedujte o vseh njegovih čudežih!

Zemlja je polna Gospodove dobrote.


Ponašajte se z njegovim svetim imenom,
naj se veseli srce njih, ki iščejo Gospoda!
Opazujte Gospoda in njegovo moč,
vedno iščite njegovo obličje!

Zemlja je polna Gospodove dobrote.


O zarod njegovega služabnika Abrahama,
sinovi njegovega izvoljenca Jakoba!
On je Gospod, naš Bog;
njegove sodbe veljajo po vsej zemlji.

Zemlja je polna Gospodove dobrote.


Na veke se spominja svoje zaveze,
obljube, ki jo je določil za tisoč rodov,
zaveze, ki jo je sklenil z Abrahamom,
prisege, ki jo je dal Izaku.

Zemlja je polna Gospodove dobrote.

Evangelij (Lk 24,13-35)

Glej, dva izmed Jezusovih učencev sta šla prav tisti prvi dan v tednu v trg Emavs, ki je šestdeset tečajev oddaljen od Jeruzalema. Govorila sta med seboj o vsem tem, kar se je bilo zgodilo. Medtem ko sta se pogovarjala in se vpraševala, se je sam Jezus približal in šel z njima, njune oči pa so bile zadržane, da ga nista spoznala.

Rekel jima je: »Kakšni so pogovori, ki jih imata med seboj po poti?« Žalostna sta obstala. Eden, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: »Ali si ti edini tujec v Jeruzalemu in nisi zvedel, kaj se je ondi zgodilo te dni?« Rekel jima je: »Kaj?« Ta dva sta rekla: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom: kako so ga izdali naši veliki duhovniki in poglavarji v smrtno obsodbo in ga križali. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael. Vrhu vsega tega je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo.

Pa tudi nekatere žene izmed naših so nas ostrašile; šle so namreč zarana h grobu in, ko niso našle njegovega telesa, so prišle in pripovedovale, da so videle tudi prikazen angelov, kateri pravijo, da živi. In šli so nekateri izmed naših h grobu in so našli tako, kakor so rekle žene, njega samega pa niso videli.«

On jima je rekel: »O nespametna in po srcu počasna za verovanje vsega tega, kar so povedali preroki! Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?« In začel je z Mojzesom in vsemi preroki ter jima je razlagal, kar je bilo o njem v vseh pismih.

Približali so se trgu, kamor so šli, in on se je delal, da gre dalje. Silila sta ga, govoreč: »Ostani z nama, proti večeru gre in dan se je že nagnil.« Vstopil je, da bi ostal z njima. Ko je sedel z njima k mizi, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima dal. Odprle so se jima oči in sta ga spoznala: on pa jima je zginil izpred oči.

In rekla sta drug drugemu: »Ali ni bilo najino srce goreče v nama, ko nama je po poti govoril in razlagal pisma?« Vstala sta še tisto uro in se vrnila v Jeruzalem; našla sta zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi, in ti so pripovedovali: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.« Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je bilo zgodilo na poti in kako sta Jezusa spoznala po lomljenju kruha.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Apd 2,36-41
Psalm: Ps 33,4-5.18-19.20.22
Evangelij: Jn 20,11-18

Vrstica iz evangelija: »Žena, kaj jokaš?« Odgovori jima: »Vzeli so mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili.«

Berilo (Apd 2,36-41)

Na binkoštni praznik je Peter govoril Judom: »Zagotovo vedi, vsa Izraelova hiša, da je Bog tega Jezusa, ki ste ga vi križali, postavil za Gospoda in Maziljenca.« Ko so to slišali, jih je v srce zabolelo in so rekli Petru in drugim apostolom: »Bratje, kaj naj storimo?«

Peter jim je rekel: »Spreobrnite se in sleherni izmed vas naj se da krstiti v imenu Jezusa Kristusa v odpuščenje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha. Zakaj obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem oddaljenim, kolikor jih pokliče Gospod, naš Bog.« Še z mnogimi drugimi besedami je pričeval in jih opominjal: »Rešite se iz tega pokvarjenega rodu.«

Tisti, ki so sprejeli njegovo besedo, so bili krščeni; in pridružilo se je tisti dan okoli tri tisoč duš.

Psalm (Ps 33,4-5.18-19.20.22)

Odpev: Zemlja je polna Gospodove dobrote.

Gospodova beseda je prava
in vse njegovo delo je zanesljivo.
Ljubi, kar je prav in pravično,
zemlja je polna Gospodove dobrote.

Zemlja je polna Gospodove dobrote.


Gospodove oči so uprte na nje, ki se ga bojijo,
na nje, ki upajo v njegovo milost,
da otme njih duše smrti
in jih ob lakoti preživlja.

Zemlja je polna Gospodove dobrote.


Naša duša čaka Gospoda:
on je naš pomočnik in ščit.
Tvoje usmiljenje, Gospod, bodi nad nami,
kakor upamo v tebe.

Zemlja je polna Gospodove dobrote.

Evangelij (Jn 20,11-18)

Tisti čas je Marija Magdalena stala zunaj pri grobu in jokala. Ko je jokala, se je sklonila v grob in je videla dva angela v belih oblačilih, ki sta sedela eden pri vzglavju in eden pri vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo.

Rečeta ji: »Žena, kaj jokaš?« Odgovori jima: »Vzeli so mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili.« Ko je to izgovorila, se je obrnila in videla Jezusa, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji reče: »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« Misleč, da je vrtnar, mu reče: »Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil, ga bom jaz vzela.« Jezus ji reče: »Marija!« Ona se obrne in mu hebrejsko reče: »Rabbuni!« (kar pomeni: Učenik). Jezus ji reče: »Ne dotikaj se me več, še nisem šel k Očetu. Pojdi pa k mojim bratom in jim reci: ›Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹« Marija Magdalena je šla in učencem naznanila: »Videla sem Gospoda in on mi je to rekel.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Apd 2,14.22-32
Psalm: Ps 16,1-2.5.7-8.9-10.11
Evangelij: Mt 28,8-15

Vrstica iz evangelija: »Oni dve sta pristopili, Jezusu objeli noge in se mu poklonili« (Mt 28,9)

Berilo (Apd 2,14.22-32)

Na binkoštni praznik je vstal Peter z enajsterimi, povzdignil svoj glas in jih nagovoril: Judje in vsi vi, ki prebivate v Jeruzalemu! To vam bodi znano in poslušajte moje besede. Jezusa Nazarečana, ki ga je Bog pred vami spričal z močmi in čudeži in znamenji, ki jih je po njem storil med vami, kakor sami veste: njega, izdanega po določenem sklepu in Božji previdnosti, ste po rokah krivičnikov pribili na križ in umorili; toda Bog ga je oprostil bolečin smrti in ga obudil, zakaj nemogoče je bilo, da bi ga imela v oblasti.

David namreč pravi o njem: »Vedno vidim pred seboj Gospoda, ker je ob moji desnici, da ne omagam. Zato se veseli moje srce in raduje moj jezik in v upanju bo počivalo moje telo. Moje duše ne boš pustil v podzemlju in svojemu Svetemu ne boš dal trohneti. Dal si mi spoznati pot življenja, napolnil me boš z veseljem pred svojim obličjem.«

Bratje, naj vam odkrito spregovorim o očaku Davidu: Umrl je in bil pokopan in njegov grob je med nami do današnjega dne; ker pa je bil prerok in je vedel, da mu je Bog s prisego obljubil, da posadi potomca njegovega rodu na njegov prestol, se je ozrl v prihodnost in povedal o Kristusovem vstajenju, da ne bo puščen v podzemlju in da tudi njegovo telo ne bo trohnelo. Tega Jezusa je Bog obudil, čemur smo mi vsi priče.

Psalm (Ps 16,1-2.5.7-8.9-10.11)

Odpev: Gospod, varuj me, vate zaupam!

Varuj me, o Bog, k tebi se zatekam!
Govorim Gospodu: »Ti si moj Gospod,
delež moje dediščine in mojega keliha,
ti vodiš mojo usodo«.

Gospod, varuj me, vate zaupam!


Slavim Gospoda, da mi svetuje,
in celo ponoči me opominja moje srce.
Vedno imam pred seboj Gospoda;
ker je na moji desni, ne omahnem.

Gospod, varuj me, vate zaupam!


Veseli se moje srce in raduje moja duša;
tudi moje telo bo varno počivalo.
Moje duše ne boš pustil v kraljestvu mrtvih,
svojemu svetemu ne boš dal gledati trohnobe.

Gospod, varuj me, vate zaupam!


Pokazal mi boš pot življenja,
polnost veselja pri sebi,
večne radosti na svoji desnici,
večne radosti na svoji desnici.

Gospod, varuj me, vate zaupam!

Evangelij (Mt 28,8-15)

Tisti čas so žene hitro odšle od groba in so tekle, da bi sporočile njegovim učencem. In glej, Jezus jim pride naproti in pravi: »Pozdravljene!« One pristopijo, mu objamejo noge in ga molijo. Tedaj jim Jezus reče: »Ne bojte se! Pojdite in sporočite mojim bratom, naj gredo v Galilejo, tam me bodo videli.«

Ko so bile še na potu, so nekateri stražniki dospeli v mesto in so velikim duhovnikom naznanili ves dogodek. Ti so se s starešinami zbrali, se posvetovali in nato dali vojakom mnogo denarja z naročilom: »Recite: ›Njegovi učenci so prišli ponoči in so ga ukradli, ko smo mi spali.‹ Če bi to zvedel poglavar, ga bomo mi pregovorili in bomo naredili, da boste brez skrbi.« Ti so vzeli denar in so storili, kakor so bili naučeni. In razširila se je ta govorica med Judi do današnjega dne.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Apd 10,34.37-43
Psalm: Ps 118,1-2.16-17.22-23
2. berilo: Kol 3,1-4 ali 1 Kor 5,6-8
Evangelij: Jn 20,1-9

Vrstica iz evangelija: »Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu« (Jn 20,3)

1. berilo (Apd 10,34.37-43)

Tiste dni je Peter spregovóril: »Veste, kaj se je dogajalo po vsej Judeji, začenši v Galileji, po krstu, ki ga je oznanjal Janez: Veste o Jezusu iz Nazareta, ki ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjo; hodil je iz kraja v kraj ter delal dobra dela in ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo; zakaj Bog je bil z njim. Mi smo priče vsemu, kar je storil v judovski deželi in v Jerúzalemu. Razpeli so ga na križ in usmrtili. Bog pa ga je obúdil tretji dan in mu dal, da se je očitno prikazoval, a ne vsemu ljudstvu, temveč pričam, ki jih je Bog vnaprej izbral, nam, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih. Nam je tudi naróčil, naj oznanjamo ljudstvu in pričamo, da je on tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih. O njem pričujejo vsi preroki. Vsakomur, ki veruje vanj, so v njegovem imenu odpuščeni grehi.«

Psalm (Ps 118,1-2.16-17.22-23)

Odpev: To je dan, ki ga je Gospod narédil.

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober,
vekomaj traja njegova dobrota.
Naj vendar reče Izrael:
»Vekomaj traja njegova dobrota.«

To je dan, ki ga je Gospod narédil.


Gospodova desnica me je dvignila,
Gospodova desnica je mogočno delovala.
Ne bom umrl, ampak žível,
pripovedoval bom o Gospodovih delih.

To je dan, ki ga je Gospod narédil.


Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogelni kamen.
To je Gospodovo delo,
v naših očeh je čudovito.

To je dan, ki ga je Gospod narédil.

2. berilo (Kol 3,1-4 ali 1 Kor 5,6-8)

Bratje in sestre, če ste vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, ki sedi na Božji desnici. Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji. Umrli ste namreč in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu. Ko se bo prikazal Kristus, vaše življenje, tedaj se boste tudi vi prikazali z njim v slavi.

*ali*

Bratje in sestre, mar ne veste, da malo kvasa prekvasi vse testo? Postrgajte stari kvas, da boste novo testo, ker ste nekvašeni. Kristus, naše velikonočno jagnje, je bil namreč žrtvovan. Praznujmo, pa ne s starim kvasom hudobije in zla, ampak z nekvašenim kruhom iskrenosti in resnice.

Evangelij (Jn 20,1-9)

Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu. Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč razumela Pisma, da mora Gospod vstati od mrtvih.