Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Mih 7,14-15.18-20
Psalm: Ps 103,1-4.9-12
Evangelij: Lk 15,1-3.11-32

Vrstica iz evangelija: »Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.« In začeli so se veseliti (Lk 15,24).

Berilo (Mih 7,14-15.18-20)

Gospod, pási svoje ljudstvo s svojo palico, čredo svoje lastnine, ki osamela prebiva v gozdu sredi rodovitne dežele. Naj pasejo v Basanu in Galaadu kakor v dneh starodavnosti! Daj nam videti čudežna dela, kakor v dneh, ko si šel iz Egipta!

Kdo je Bog, kakor ti, ki odjemlješ krivico, ki odpuščaš greh ostanku svoje dediščine? Ne vztraja večno pri svoji jezi, zakaj všeč mu je usmiljenje. Zopet se nas bo usmilil, pod noge si bo vrgel našo krivdo, v globočino morja vse naše grehe! Izkaži Jakobu svojo zvestobo, Abrahamu svojo milost, kakor si obljubil našim očetom v dneh starodavnosti!

Psalm (Ps 103,1-4.9-12)

Odpev: Usmiljen in milostljiv je Gospod.

Slavi moja duša Gospoda,
in vse, kar je v meni, njegovo sveto ime!
Slavi moja duša Gospoda,
ne pozabljaj nobene njegovih dobrot!

Usmiljen in milostljiv je Gospod.


On odpušča vse tvoje krivde,
ozdravlja vse tvoje slabosti,
rešuje pogina tvoje življenje,
te venča z milostjo in usmiljenjem.

Usmiljen in milostljiv je Gospod.


Usmiljen in milostljiv je Gospod,
potrpežljiv in zelo milosrčen;
ne ravna z nami po naših grehih,
ne vrača nam po naših krivdah.

Usmiljen in milostljiv je Gospod.


Kakor je nebo visoko nad zemljo,
tako vse presega njegova milosrčnost.
Kakor daleč je vzhod od zahoda,
tako daleč od nas vrže naše pregrehe.

Usmiljen in milostljiv je Gospod.

Evangelij (Lk 15,1-3.11-32)

Tisti čas so se Jezusu približevali vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. Farizeji in pismouki so godrnjali: »Ta sprejema grešnike in z njimi jé.« Povedal jim je pa to priliko: »Neki človek je imel dva sina. Mlajši izmed njih je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež imetja, ki mi gre!‹ In razdelil jima je imetje. Malo dni zatem je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo in je tam zapravil svoje imetje z razuzdanim življenjem. Ko je pa vse potrošil, je nastala v tistem kraju huda lakota in je začel stradati. Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele in ta ga je poslal na svojo pristavo svinje past. In želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal.

Šel je vase in rekel: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v izobilju, jaz pa tukaj od lakote ginem! Vstal bom in pojdem k svojemu očetu in mu porečem: Oče, grešil sem zoper nebesa in pred teboj; nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin, sprejmi me kot katerega svojih najemnikov!‹ In je vstal ter šel k svojemu očetu.

Ko pa je bil še daleč, ga je zagledal njegov oče in milo se mu je storilo; in pritekel je, ga objel in poljubil. Sin mu je pa rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebesa in pred teboj; nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹ Oče pa je velel svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite in dajte mu prstan na roko in čevlje na noge; in pripeljite pitano tele in ga zakoljite in jejmo ter se veselimo; ta moj sin je bil mrtev in je oživel, je bil izgubljen in je najden.‹ In začeli so se gostiti.

Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. Poklical je enega izmed služabnikov in vprašal, kaj bi to bilo. Ta mu je rekel: ›Tvoj brat je prišel in tvoj oče je zaklal pitano tele, ker ga je spet zdravega dobil.‹ Ujezil se je in ni hotel vstopiti.

Njegov oče je torej prišel ven in ga pogovarjal. Ta pa je očetu odgovoril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza; pa meni nikoli nisi dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je zapravil svoje imetje s hotnicami, si mu zaklal pitano tele.‹

On mu je pa rekel: ›Sin, ti si vedno pri meni in vse moje je tvoje. Gostiti in razveseliti se pa je bilo treba, ker je bil ta tvoj brat mrtev in je oživel, bil je izgubljen in je najden.‹«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Mz 37,3-4.12-13.17-28
Psalm: Ps 105,16-17.18-19.20-21
Evangelij: Mt 21,33-43.45-46

Vrstica iz evangelija: »Zato vam pravim: Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in se dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove.« (Mt 21, 43)

Berilo (1 Mz 37,3-4.12-13.17-28)

Jakob je ljubil Jožefa bolj ko vse svoje sinove, ker se mu je rodil v njegovi starosti; zato mu je naredil dolgo suknjo. Ko so bratje videli, da ga oče ljubi bolj ko vse njegove brate, so ga sovražili in niso mogli z njim prijazno govoriti. Ko so njegovi bratje odšli past drobnico svojega očeta pri Sihemu, je Izrael rekel Jožefu: »Ali ne pasejo tvoji bratje v Sihemu? Pridi, pošljem te k njim!« Jožef je šel za brati in jih našel v Dotainu.

Zagledali so ga od daleč in, preden se jim je približal, naredili zvijačen naklep zoper njega, da bi ga usmrtili. Govorili so drug drugemu: »Glejte, tam prihaja sanjač! Zdaj pridite, ubijmo ga in vrzimo v katerega izmed vodnjakov! Potem porečemo: ›Huda zver ga je požrla.‹ Tedaj bomo videli, kaj bo iz njegovih sanj!« Ko je Ruben to slišal, ga je skušal rešiti iz njihovih rok in rekel: »Nikar ga ne ubijajmo!« Ruben jim je rekel: »Ne prelivajte krvi! Vrzite ga v ta vodnjak v pustinji, roke pa nikar ne polagajte nanj!« Tako ga je hotel rešiti iz njihovih rok in ga vrniti očetu.

Ko je torej Jožef prišel k bratom, so mu slekli suknjo, dolgo suknjo, ki jo je nosil. Potem so ga zgrabili in ga vrgli v vodnjak; vodnjak pa je bil prazen, ni bilo vode v njem. Nato so sedli jest. Ko so povzdignili oči in pogledali, glej, je prihajala popotna družba Izmaelcev iz Galaada. Njihove kamele so nosile kozlinec, mastiko in dišečo smolo. Potovali so, da to prinesejo v Egipt.

Tedaj je Juda rekel bratom: »Kakšen dobiček imamo, če brata usmrtimo in zakrijemo njegovo kri? Dajte, prodajmo ga Izmaelcem in naša roka naj se ga ne loti! Kajti naš brat je, naša kri.«

Bratje so ga ubogali. Ko so tedaj madianski trgovci šli mimo, so Jožefa potegnili in spravili iz vodnjaka. Potem so ga prodali za dvajset srebrnikov Izmaelcem, ki so Jožefa odpeljali v Egipt.

Psalm (Ps 105,16-17.18-19.20-21)

Odpev: Spominjajmo se čudovitih Božjih del.

Poklical je lakoto v deželo,
odtegnil vso zalogo kruha;
poslal je moža pred njimi,
Jožefa, prodanega za sužnja.

Spominjajmo se čudovitih Božjih del.

Njegove noge so vklenili v spone,
okoli vrata mu dali železje,
dokler se ni spolnila njegova napoved,
in ga je potrdila Gospodova beseda.

Spominjajmo se čudovitih Božjih del.

Tedaj je kralj poslal in ga izpustil iz ječe,
poglavar ljudstev ga je osvobodil;
postavil ga je za gospodarja svoji hiši,
za upravitelja vsej svoji posesti.

Spominjajmo se čudovitih Božjih del.

Evangelij (Mt 21,33-43.45-46)

Tisti čas je rekel Jezus velikim duhovnikom in starešinam ljudstva: »Čujte drugo priliko. Bil je gospodar, ki je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal v njem tlačilnico in sezidal stolp; dal ga je v najem vinogradnikom in je odpotoval. Ko pa se je približal čas trgatve, je poslal k vinogradnikom svoje služabnike, da bi prejeli pridelek iz njega.

Vinogradniki pa so njegove služabnike zgrabili in so enega pretepli, enega ubili, enega kamnali. Poslal je spet drugih služabnikov, več ko prej, in storili so z njimi prav tako. Nazadnje je poslal k njim svojega sina, misleč: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹ Ko so vinogradniki zagledali sina, so rekli med seboj: ›To je dedič! Dajte, ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine.‹ In zgrabili so ga, vrgli iz vinograda in ubili. Kadar torej pride gospodar vinograda, kaj bo storil s temi vinogradniki?«

Reko mu: »Hudobneže bo hudo pokončal in vinograd bo dal v najem drugim vinogradnikom, ki mu bodo dajali pridelek ob svojem času.«

Jezus jim reče: »Ali niste nikoli brali v pismu: ›Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen; Gospod je to naredil in čudovito je v naših očeh.‹ Zatorej vam pravim, da se vam bo Božje kraljestvo vzelo in dalo ljudstvu, ki bo dajalo njegove sadove.« Ko so veliki duhovniki in farizeji slišali njegove prilike, so spoznali, da govori o njih. Skušali so ga prijeti, pa so se zbali ljudstva, ker ga je imelo za preroka.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Jer 17,5-10
Psalm: Ps 1,1-4.6
Evangelij: Lk 16,19-31

Vrstica iz evangelija: »Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih« (Lk 16,31)

Berilo (Jer 17,5-10)

Tako govori Gospod: Preklet, kdor zaupa v človeka, se opira na bitje iz mesa, njegovo srce pa se odmika od Gospoda! On je kakor grm v pustinji: ne doživi, da pride sreča; prebiva v izsušeni puščavi, v solnati, neobljudeni deželi.

Blagoslovljen pa človek, ki zaupa v Gospoda in je Gospod njegovo upanje. Je kakor drevo, vsajeno ob vodi, ki k potoku stega svoje korenine; ne boji se, ko pride vročina, njegovo listje ostane zeleno; v letu suše ne trpi pomanjkanja in vedno rodi svoj sad. Neprodirno je srce, bolj ko vse, kdo ga more doumeti? Jaz, Gospod, preiskujem srce, preskušam obisti, da poplačam vsakemu po njegovem vedenju, kakor zaslužijo njegova dela.

Psalm (Ps 1,1-4.6)

Odpev: Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda.

Blagor človeku, ki se ne ravna po brezbožnih,
ne stopa na pot grešnikov
in ne poseda v družbi porogljivcev,
marveč se veseli Gospodove postave.

Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda.

Je ko drevo, zasajeno ob potokih voda,
ki daje ob svojem času svoj sad
in njegovo listje ne ovene;
kar koli dela, vse mu uspeva.

Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda.

Ne tako brezbožni, ne tako!
Ti so kakor pleve, ki jih veter raznaša.
Gospod pozna pot pravičnih,
pot brezbožnih pa vodi v pogubo.

Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda.

Evangelij (Lk 16,19-31)

Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Bil je bogatin, ki se je oblačil v škrlat in tančico ter se dan na dan sijajno gostil. In bil je neki revež, po imenu Lazar, ki je ležal pri njegovih vratih, poln čirov, in se je želel nasititi s tem, kar je padalo z bogatinove mize. Pa tudi psi so prihajali in mu lizali čire. Umrl pa je revež in angeli so ga nesli v Abrahamovo naročje. Umrl je tudi bogatin in je bil pokopan.

Ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil svoje oči in zagledal od daleč Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. Zaklical je: ›Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, zakaj silno trpim v tem plamenu.‹ Abraham pa je rekel: ›Sin, spomni se, da si prejel dobro v svojem življenju in prav tako Lazar hudo; zdaj se tukaj veseli, ti pa trpiš. Vrh tega je med nami in vami narejen velik prepad, da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo; pa tudi od ondod ne morejo sem.‹

In rekel je: ›Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta; imam namreč pet bratov in te naj posvari, da tudi oni ne pridejo v ta kraj trpljenja.‹ Abraham pa reče: ›Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!‹ Le-ta je pa odgovoril: ›Ne, oče Abraham, temveč, ako pojde do njih kdo izmed mrtvih, se bodo spokorili.‹ Rekel pa mu je: ›Ako ne poslušajo Mojzesa in prerokov, ne bodo verjeli, tudi če kdo od mrtvih vstane.‹

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Jer 18,18-20
Psalm: Ps 31,5-6.14.15-16
Evangelij: Mt 20,17-28

Vrstica iz evangelija: »Glejte, v Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izro­čen velikim duhovnikom in pismoukom« (Mt 20,18).

Berilo (Jer 18,18-20)

Rekli so: »Izmislimo si naklep zoper Jeremija! Kajti ni še izginilo navodilo duhovnika ne svet modrega ne beseda preroka. Dajte, udariti ga hočemo z jezikom in ne glejmo na njegove besede.« Gospod, glej name in poslušaj govor mojih nasprotnikov! Ali se dobro povračuje s hudim, ker mi kopljejo jamo? Spomni se, kako sem stal pred teboj, da bi govoril v njihov prid, da bi od njih odvrnil tvojo jezo!

Psalm (Ps 31,5-6.14.15-16)

Odpev: Gospod, reši me v svoji milosrčnosti.

Izvlekel me boš iz nastavljene zanke;
zakaj ti si moje zavetje.
V tvoje roke izročam svojega duha:
rešil me boš, Gospod, zvesti Bog.

Gospod, reši me v svoji milosrčnosti.

Slišal sem šepetanje mnogih,
groza je povsod!
Sestali so se zoper mene
in mi hoteli vzeti življenje.

Gospod, reši me v svoji milosrčnosti.

Jaz pa zaupam v tebe, Gospod;
pravim: »Ti si moj Bog;
v tvoji roki je moja usoda:
otmi me iz rok mojih sovražnikov in preganjavcev«.

Gospod, reši me v svoji milosrčnosti.

Evangelij (Mt 20,17-28)

Ko je Jezus šel proti Jeruzalemu, je vzel dvanajstere učence posebej ter jim med potjo rekel: »Glejte, v Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izdan velikim duhovnikom in pismoukom; obsodili ga bodo na smrt in ga izročili nevernikom, da ga bodo zasmehovali, bičali in križali, in tretji dan bo vstal«. 

Tedaj je stopila k Jezusu mati Zebedejevih sinov s svojima sinovoma, padla predenj in ga nekaj prosila. Rekel ji je: »Kaj hočeš?« Odgovorila mu je: »Reci, naj sedita ta dva moja sinova v tvojem kraljestvu eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus je odgovoril: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga moram jaz piti?« Odgovorita mu: »Moreva.« Reče jima: »Moj kelih bosta pila, sedeti pa na moji desnici ali levici ne gre meni dajati, ampak katerim je pripravil moj Oče.«

Ko je to slišalo drugih deset, so bili nevoljni nad bratoma. Jezus jih je pa poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da vladarji narodov nad njimi gospodujejo in velikaši izvršujejo nad njimi oblast. Med vami pa ne bo tako; ampak kdor koli med vami hoče biti velik, bodi vaš strežnik, in kdor koli med vami hoče biti prvi, bodi vaš služabnik. Kakor Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Iz 1,10.16-20
Psalm: Ps 50,8-9.16-17.21.23
Evangelij: Mt 23,1-12

Vrstica iz evangelija: »Največji med vami bodi vaš strežnik« (Mt 23,11).

Berilo (Iz 1,10.16-20)

Čujte Gospodovo besedo, sodomski knezi, prisluhni postavi našega Boga, gomorsko ljudstvo! Umijte se, očistite se, odpravite svoja hudobna dejanja izpred mojih oči, nehajte zlobno delati! Učite se dobro delati, skrbite za pravico, pomagajte zatiranemu, prisojajte pravico siroti, branite pravdo vdove!

Pridite, pravdajmo se, govori Gospod. Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat, bodo beli kakor sneg; če so rdeči kot žamet, bodo beli kakor volna. Če me hočete poslušati, boste uživali dobrine zemlje; če pa nočete in se upirate, vas požre meč. Gospodova usta so govorila.

Psalm (Ps 50,8-9.16-17.21.23)

Odpev: Kdor prav dela, bo videl Božje zveličanje.

Zaradi tvojih daritev te ne grajam,
saj tvoje žgalne daritve so vedno pred menoj.
Ne jemljem iz tvoje hiše telička
ne kozlov iz tvojih čred.

Kdor prav dela, bo videl Božje zveličanje.

Kaj naštevaš moje zapovedi
in jemlješ mojo zavezo v svoja usta?
Ti, ki sovražiš strahovanje
in si moje besede mečeš za hrbet?

Kdor prav dela, bo videl Božje zveličanje.

To si delal in jaz bi naj molčal?
Grajam te in to ti stavim pred oči.
Kdor daruje hvalno daritev, me časti,
in kdor prav ravna, mu pokažem Božje zveličanje.

Kdor prav dela, bo videl Božje zveličanje.

Evangelij (Mt 23,1-12)

Takrat je Jezus spregovoril množicam in svojim učencem: Mojzesovo stolico so zasedli pismouki in farizeji. Vse torej, kar vam porečejo, držite in izvršujte, po njih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo. Vežejo težka in neznosna bremena ter jih nalagajo ljudem na rame, a sami jih še s prstom nočejo premakniti. Vsa svoja dela pa opravljajo zato, da bi jih ljudje videli: napravljajo si namreč širše molitvene jermene in povečujejo si na oblekah obeske; radi imajo prva mesta na gostijah in prve sedeže v shodnicah in da jih ljudje pozdravljajo na trgih ter kličejo »učenik«.

Vi pa se ne dajajte klicati z imenom »učenik«, zakaj eden je vaš Učenik, vi vsi ste pa bratje. Tudi ne kličite nikogar na zemlji »oče«, zakaj eden je vaš Oče, nebeški. Tudi se ne imenujte vodniki, zakaj eden je vaš vodnik, Kristus. Kdor je največji med vami, bodi vaš strežnik. Kdor se bo poviševal, bo ponižan, in kdor se bo poniževal, bo povišan.