Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ef 4,32-5,8

Psalm: Ps 1,1-6

Evangelij: Lk 13,10-17

Vrstica iz evangelija: »Položil je nanjo roke in takoj se je vzravnala in slavila Boga.« (Lk 13,13)

Berilo (Ef 4,32-5,8)

Bratje, bodite drug do drugega dobri in usmiljeni in odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog po Kristusu nam odpustil. Posnemajte torej Boga kot ljubljeni otroci in živite v ljubezni, kakor je tudi Kristus ljubil nas in se za nas dal v daritev in krvavo žrtev, Bogu v prijeten vonj.



Nesramnost in vsaka nečistost ali lakomnost naj se med vami niti ne imenuje, kakor se spodobi svetim; tudi nespodobno vedenje in nespametno govorjenje ali norčevanje, kar se ne spodobi, ampak rajši zahvaljevanje.



To namreč vedite in umevajte, da noben nesramnež ali nečistnik ali lakomnik – kar pomeni malikovalec – nima deleža v Kristusovem in Božjem kraljestvu. Nihče naj vas ne vara s praznimi besedami; kajti zaradi tega pride Božja jeza nad sinove nepokornosti. Ne imejte torej z njimi deleža. Kajti nekdaj ste bili tema, zdaj pa ste luč v Gospodu. Kakor otroci luči hodite.

Psalm (Ps 1,1-6)

Odpev: Posnemajte Boga kot ljubljeni otroci.

Blagor človeku, ki se ne ravna po brezbožnih,

ne stopa na pot grešnikov

in ne poseda v družbi porogljivcev,

marveč se veseli Gospodove postave.

Posnemajte Boga kot ljubljeni otroci.



Je ko drevo, zasajeno ob potokih vodá,

ki daje ob svojem času svoj sad

in njegovo listje ne ovene;

kar koli dela, vse mu uspeva.

Posnemajte Boga kot ljubljeni otroci.



Ne tako brezbožni, ne tako!

Ti so kakor pleve, ki jih veter raznaša.

Gospod pozna pot pravičnih,

pot brezbožnih pa vodi v pogubo.

Posnemajte Boga kot ljubljeni otroci.

Evangelij (Lk 13,10-17)

Jezus je učil v neki shodnici v soboto. In glej, bila je tam žena, ki je bila bolna osemnajst let; bila je sključena in se ni prav nič mogla vzravnati. Ko jo je Jezus videl, jo je poklical in rekel: »Žena, rešena si svoje bolezni!« In položil je nanjo roke in takoj se je vzravnala in slavila Boga.



Oglasil se je pa predstojnik shodnice, nejevoljen, da jo je Jezus ozdravil v soboto, in je govoril množici: »Šest dni je, v katerih je treba delati; ob teh torej prihajajte in se dajajte ozdravljati, ne pa sobotni dan.« Gospod pa mu je odgovoril: »Hinavci, ali ne odvezuje vsak izmed vas v soboto svojega vola ali osla od jasli in ga žene napajat? Te Abrahamove hčere, ki jo je satan imel zvezano, čujte, osemnajst let, pa ni bilo treba rešiti te vezi sobotni dan?« In ko je to govoril, je bilo vse njegove nasprotnike sram, vsa množica pa se je veselila vseh veličastnih del, ki jih je storil.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: 2 Mz 22,20-26

Psalm: Ps 18,2-4.47.50-51

2. berilo: 1 Tes 1,5-10

Evangelij: Mt 22,34-40

Vrstica iz evangelija: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« (Mt 22,36)

1. berilo (2 Mz 22,20-26)

To govorí Gospod: »Tujca ne izkoriščaj in ne zatiraj, kajti tujci ste bili v egiptovski deželi! Ne zatirajte nobene vdove in sirote! Če bi jih zatirali, bodo vpile k meni in gotovo uslišim njihovo vpitje. In moja jeza se razvname in pomorim vas z mečem, tako da bodo vaše žene postale vdove in vaši otroci sirote. Če posodiš denar mojemu ljudstvu, ubožcu zraven sebe, mu ne bodi kakor oderuh, ne nalagaj mu obresti! Če vzameš v zastavo plašč svojega bližnjega, mu ga vrni do sončnega zahóda! Kajti to je njegova edina odeja, ogrinjalo za njegovo kožo. V čem naj sicer spi? Če se bo zgodilo, da bo vpil k meni, ga bom uslišal, ker sem milostljiv.«

Psalm (Ps 18,2-4.47.50-51)

Odpev: Ljubim te, Gospod, moja moč in moja skala.

Ljubim te, Gospod, moja moč in moja skala,

Gospod, moja trdnjava, moj osvoboditelj,

moj Bog, moja pečina, kamor se zatekam.

moj ščit, rog moje rešitve, moje zavetje.

Ljubim te, Gospod, moja moč in moja skala.



Hvaljen bodi, kličem Gospodu,

in že me reši mojih sovražnikov.

Naj živí Gospod, slavljena moja skala,

naj bo vzvišen Bog moje rešitve!

Ljubim te, Gospod, moja moč in moja skala.



Zato te bom, Gospod, slavil med narodi.

Pel bom tvojemu imenu.

Svojemu kralju naklanjaš velike zmage.

Ti izkazuješ dobroto svojemu maziljencu.

Ljubim te, Gospod, moja moč in moja skala.

2. berilo (1 Tes 1,5-10)

Bratje in sestre, veste, kakšni smo postali med vami v vaše dobro. In vi ste začeli posnemati nas in Gospoda: besedo ste sprejeli v veliki stiski in z veseljem Svetega Duha, tako da ste postali zgled vsem verujočim v Makedoniji in v Aháji. Kajti od vas je Gospodova beseda odjeknila ne samo po Makedoniji in po Aháji, ampak se je vaša vera v Boga razširila po vseh krajih, tako da nam o ničemer ni treba govoriti. Sami namreč govorijo o nas, kako ste nas sprejeli in kako ste se spreobrnili k Bogu: odvrnili ste se od malikov, da bi služili živemu in resničnemu Bogu ter pričakovali iz nebes njegovega Sina. Tega je obúdil od mrtvih, Jezusa, ki nas rešuje pred prihodnjo jezo.

Evangelij (Mt 22,34-40)

Tisti čas so farizeji slišali, da je Jezus saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na enem kraju. Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ef 4,7-16

Psalm: Ps 122,1-5

Evangelij: Lk 13,1-9

Vrstica iz evangelija: »›Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in pognojim. Morda bo naposled obrodila sad.‹« (Lk 13,8-9)

Berilo (Ef 4,7-16)

Bratje, slehernemu izmed nas je bila dana milost po meri Kristusovega daru. Zato pravi: »Šel je v višavo ter ujete peljal ujetnike, dal je darove ljudem.« Kaj pa pomeni: »Šel je v višavo,« če ne, da je poprej šel v nižine zemlje? Ta, ki je šel na zemljo, je prav tisti, ki je šel v višavo nad vsa nebesa, da napolni vse.



In on je dal, da so eni apostoli, drugi preroki, spet drugi evangelisti in drugi pastirji ter učitelji. Tako se sveti usposobijo za delo službe in se gradi Kristusovo telo, dokler vsi ne dospemo do edinosti vere in spoznanja Božjega Sina, do popolnega moža, do mere polne starosti Kristusove. Tako ne bomo več nedoletni otroci, omahljivi, da nas ne bo vsak veter nauka zanašal, kadar ljudje varajo in zvijačno zavajajo v zmoto, marveč bomo v ljubezni v vsem rastli k njemu, ki je glava, Kristus. Iz njega prejema vse telo rast, ko se zlaga in sestavlja z vsakršno vezjo medsebojne pomoči, po delovanju, kakršno je primerno vsakemu poedinemu delu, in tako sámo sebe gradi v ljubezni.

Psalm (Ps 122,1-5)

Odpev: V Gospodovo hišo pojdemo veseli.

Veselil sem se, ko so mi rekli:

V Gospodovo hišo pojdemo veseli.

Že stoje naše noge

med tvojimi vrati, Jeruzalem.

V Gospodovo hišo pojdemo veseli.



V Jeruzalem, ki je zidan kot mesto,

vse trdno sklenjeno v sebi.

Tja hodijo Gospodovi rodovi,

kakor določa Izraelova postava.

V Gospodovo hišo pojdemo veseli.



Tja hodijo rodovi

slavit Gospodovo ime,

tam so postavljeni sodni stoli,

stoli Davidove hiše.

V Gospodovo hišo pojdemo veseli.

Evangelij (Lk 13,1-9)

Ta čas je bilo nekaj navzočih, ki so Jezusu poročali o Galilejcih, katerih kri je bil Pilat pomešal z njih daritvami. Odgovoril jim je: »Ali mislite, da so bili ti Galilejci zato, ker jih je to trpljenje zadelo, večji grešniki ko vsi drugi Galilejci? Ne, vam pravim; toda če se ne spokorite, boste vsi enako pokončani.



Ali onih osemnajst, ki je nanje padel stolp pri Síloi in jih pobil, ali mislite, da so bili ti bolj krivi kot vsi ljudje, kateri prebivajo v Jeruzalemu? Ne, vam pravim, toda če se ne spokorite, boste vsi prav tako pokončani.«



Povedal je pa tole priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu vsajeno smokvino drevo in je prišel iskat sadu na njem, pa ga ni našel. Rekel je vinogradniku: ›Glej, tri leta je, kar hodim iskat sadu na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo torej, čemu še zemljo izrablja?‹ Ta mu je odgovoril: ›Gospod, pusti jo še to leto, da jo okopljem in ji pognojim, če potlej obrodi sad; če pa ne, jo boš posekal.‹«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ef 4,1-6

Psalm: Ps 24,1-2.3-4.5-6

Evangelij: Lk 12,54-59

Vrstica iz evangelija: »Zakaj tudi sami od sebe ne presojate, kaj je prav?« (Lk 12,57)

Berilo (Ef 4,1-6)

Bratje, opominjam vas, jaz ujetnik v Gospodu: živite, kakor se spodobi za poklic, v katerega ste poklicani, v vsej ponižnosti in krotkosti, s potrpežljivostjo; drug drugega prenašajte v ljubezni in se trudite, da ohranite edinost duha z vezjo miru; eno telo in en Duh, kakor ste bili tudi poklicani k enemu upanju svojega poklica; en Gospod, ena vera, en krst; en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh.

Psalm (Ps 24,1-2.3-4.5-6)

Odpev: To je rod tistih, ki iščejo Boga.

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje,

zemeljski krog in njegovi prebivalci.

On ga je utemeljil na morjih

in ga ustalil na tekočih vodah.

To je rod tistih, ki iščejo Boga.



Kdo pojde na Gospodovo goro,

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čistega srca,

kdor svoje duše ne obrača k praznim stvarem.

To je rod tistih, ki iščejo Boga.



Ta bo prejel Gospodov blagoslov

in plačilo Boga, svojega Odrešenika.

To je rod tistih, ki ga iščejo,

ki iščejo obličje Jakobovega Boga.

To je rod tistih, ki iščejo Boga.

Evangelij (Lk 12,54-59)

Tisti čas je govoril Jezus množicam: »Kadar vidite, da se oblak vzdiguje od zahoda, takoj pravite: ›Dež bo,‹ in tako se zgodi. In kadar vleče jug, pravite: ›Pripekalo bo,‹ in zgodi se. Hinavci! Obličje zemlje in neba znate presojati, kako da ne znate presojati tega časa? Zakaj pa tudi sami od sebe ne sodite, kaj je prav? Kadar greš s svojim nasprotnikom k oblastniku, si že med potjo prizadevaj, da se z njim spraviš; da te morda ne privleče pred sodnika in te sodnik ne izroči biriču in te birič ne vrže v ječo. Povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš tudi zadnjega novčiča.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ef 3,14-21

Psalm: Ps 33,1-2.4-5.11-12.18-19

Evangelij: Lk 12,49-53

Vrstica iz evangelija: »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!« (Lk 12,49)

Berilo (Ef 3,14-21)

Bratje, poklekujem pred Očetom našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem biva vsako očetovstvo v nebesih in na zemlji, naj vam da po bogastvu svojega veličastva, da se z njegovim Duhom krepko utrdite v notranjem človeku, da se po veri v vaših srcih naseli Kristus in boste mogli, ukoreninjeni in utrjeni v ljubezni, z vsemi svetimi razumeti, kakšna je širokost in dolgost in visočina in globočina ter spoznati vse spoznanje presegajočo Kristusovo ljubezen, da se boste spopolnili do vse polnosti Božje.



Njemu, ki more po môči, ki deluje v nas, storiti neizmerno več ko vse, kar mi prosimo ali umejemo, njemu pa slava v Cerkvi in v Jezusu Kristusu vse rodove vekomaj. Amen.

Psalm (Ps 33,1-2.4-5.11-12.18-19)

Odpev: Zemlja je polna Gospodove dobrote.

Radujte se, pravični, v Gospodu:

poštenim se spodobi, da ga hvalijo.

Slavite Gospoda s citrami,

igrajte mu na harfo z deseterimi strunami.

Zemlja je polna Gospodove dobrote.



Gospodova beseda je prava

in vse njegovo delo zanesljivo.

Ljubi, kar je prav in pravično,

zemlja je polna Gospodove dobrote.

Zemlja je polna Gospodove dobrote.



Gospodov sklep ostane na veke,

njegove misli od roda do roda.

Blagor narodu, čigar Bog je Gospod,

ljudstvu, ki si ga je izvolil v dedno last.

Zemlja je polna Gospodove dobrote.



Gospodove oči so uprte na nje, ki se ga bojijo,

na nje, ki upajo v njegovo milost,

da otme njih duše smrti

in jih ob lakoti preživlja.

Zemlja je polna Gospodove dobrote.

Evangelij (Lk 12,49-53)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Prišel sem, da ogenj vržem na zemljo, in kaj hočem? Da bi se že vnel! S krstom pa moram biti krščen in kako bridko mi je, dokler se ne izvrši. Ali mislite, da sem prišel, da prinesem mir na zemljo? Ne, rečem vam, ampak razdor! Odslej jih bo namreč v eni hiši pet razprtih: trije se bodo razprli proti dvema in dva proti trem; oče bo proti sinu in sin proti očetu, mati proti hčeri in hči proti materi, tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči.«