Svetopisemska berila za ta dan:
Berilo: 1 Sam 24,3-21
Psalm: Ps 57,2.3-4.6.11
Evangelij: Mr 3,13-19
Vrstica iz evangelija: »Postavil jih je dvanajst, da bi bili z njim in bi jih pošiljal pridigovat« (Mr 3,14)
Berilo (1 Sam 24,3-21)
David je moral bežati pred Savlom. Tedaj je Savel vzel tri tisoč mož, izbranih iz vsega Izraela, in šel iskat Davida in njegove može. Prišel je k ovčjim stajam ob potu. Tam je bila votlina, v katero je vstopil Savel, da bi opravil svojo potrebo. David in njegovi možje pa so se mudili zadaj v votlini. Davidovi možje so mu rekli: »Glej, to je dan, o katerem ti je govoril Gospod: ›Dal ti bom tvojega sovražnika v roke, da mu storiš, kar ti bo všeč.‹« David je vstal in na skrivnem odrezal konec Savlovega plašča. Nato pa je Davida pekla vest, ker je odrezal konec Savlovega plašča. Rekel je svojim možem: »Gospod me obvaruj, da bi storil kaj takega svojemu gospodu, in stegnil roko zoper njega! Saj je Gospodov maziljenec.« Pregovoril je svoje može ter jim ni dopustil, da bi se vzdignili zoper Savla. Savel pa je vstal iz votline in šel svojo pot. Potem je David vstal, šel iz votline in klical za Savlom: »Moj gospod in kralj!« Ko se je Savel ozrl, se je David pripognil z obrazom do tal in se mu poklonil.
Potem je rekel Savlu: »Zakaj poslušaš govorice ljudi, ki pravijo: ›Glej, David išče tvojo pogubo‹? Ta dan si videl na lastne oči, da te je Gospod danes v votlini dal meni v roke. Rekli so, naj te umorim. Pa sem ti prizanesel in rekel: ›Ne bom stegnil roke zoper svojega gospoda, ker je Gospodov maziljenec‹. Oče, glej vendar konec svojega plašča v moji roki! Iz tega, da sem odrezal konec tvojega plašča, pa te nisem umoril, spoznaj in uvidi, da ne mislim na hudobijo in izdajstvo in da se nisem pregrešil zoper tebe, čeprav mi strežeš po življenju!
Gospod naj sodi med menoj in teboj, Gospod naj se zaradi mene maščuje nad tabo, a moja roka se te ne bo lotila. Kakor pravi star pregovor: Od hudobnežev prihaja hudobija, a moja roka se te ne bo lotila. Za kom se je gnal Izraelov kralj? Koga preganjaš? Mrtvega psa, navadno bolho. Gospod naj bo torej sodnik in naj razsodi med menoj in teboj; naj pregleda in razsodi mojo pravdo ter me reši tvojih rok!«
Ko je David nehal govoriti Savlu te besede, je Savel rekel: »Ali je to tvoj glas, moj sin David?« In Savel je začel na glas jokati. Rekel je Davidu: »Pravičnejši si od mene; kajti ti si mi skazoval dobro, jaz pa sem ti vračal hudo. Danes si mi pokazal, kaj si mi dobrega storil, ko me nisi umoril, dasi me je Gospod predal v tvoje roke. Če kdo zaloti svojega sovražnika, ali ga pusti mirno oditi? Gospod ti povrni dobroto, ki si mi jo danes skazal. Zdaj vem, da boš gotovo kralj in da bo Izraelovo kraljestvo stalno v tvoji roki.«
Psalm (Ps 57,2.3-4.6.11)
Odpev: Usmili se me, Bog, usmili se me.
Usmili se me, Bog, usmili se me;
k tebi se zateka moja duša,
v tvoje varstvo se zatekam,
dokler vihar ne gre mimo.
Usmili se me, Bog, usmili se me.
Kličem k Bogu, Najvišjemu,
k Bogu, ki mi skazuje dobrote.
Naj pošlje pomoč iz nebes in me reši,
naj pošlje svojo milost in zvestobo.
Usmili se me, Bog, usmili se me.
O Bog, pokaži se vzvišenega nad nebesa!
Na vso zemljo razširi svoje veličastvo!
Velika do nebes je tvoja dobrota,
do oblakov sega tvoja zvestoba.
Usmili se me, Bog, usmili se me.
Evangelij (Mr 3,13-19)
Tisti čas je šel Jezus na goro ter poklical k sebi, katere je sam hotel, in so prišli k njemu. Postavil jih je dvanajst, da bi bili z njim in bi jih pošiljal pridigovat in bi imeli oblast izganjati hude duhove. Postavil je torej dvanajstere: Simona, ki mu je dodal ime Peter, Jakoba, Zebedejevega sina, in Jakobovega brata Janeza, katerima je dodal ime Boanerges, to je sinova groma, Andreja, Filipa, Bartolomeja, Mateja, Tomaža, Jakoba, Alfejevega sina, Tadeja, Simona Kananejca in Juda Iškariota, ki ga je tudi izdal.