Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Sam 18,9-10.14.24-25.30-32;19,1-4
Psalm: Ps 86,1-2.3-4.5-6
Evangelij: Mr 5,21-43

Vrstica iz evangelija: Rekla je namreč: »Tudi če se dotaknem le njegove obleke, bom rešena« (Mr 5,28).

Berilo (2 Sam 18,9-10.14.24-25.30-32;19,1-4)

Absalom je slučajno naletel na Davidove ljudi. Jezdil je na mezgu in prišel je pod vejevje velikega hrasta. Obtičal je z glavo na hrastu in obvisel med nebom in zemljo, ko je žival oddirjala izpod njega. Neki mož je to videl in sporočil Joabu: »Glej, videl sem, da visi Absalom na hrastu.« Joab je vzel v roke tri sulice in jih zasadil Absalomu v srce, ko je bil še živ na hrastu.

David je sedel pri mestnih vratih, čuvaj pa je stopil na streho nad vrati ob zidu. Ko je pogledal, je videl, kako nekdo sam teče. Čuvaj je zaklical in javil kralju. Kralj je rekel: »Če je sam, prihaja z dobrim sporočilom na ustnih.« Kralj je ukazal: »Odstopi, postavi se tja!« Odstopil je in stal. Etiopec je prišel in rekel: »Moj gospod in kralj naj sprejme veselo sporočilo: Gospod ti je danes izkazal pravico nasproti vsem, ki so se vzdignili zoper tebe.« Kralj pa je Etiopca vprašal: »Ali je dobro mladeniču Absalomu?« Etiopec je odgovoril: »Kakor temu mladeniču, naj se zgodi sovražnikom mojega gospoda in kralja in vsem, ki se vzdigujejo zoper tebe z zlobnim namenom!«

Kralj se je tedaj zgrozil, stopil v sobo nad vrati in jokal. Grede je takole govoril: »Moj sin Absalom! Moj sin! Moj sin Absalom! O da bi bil vendar jaz umrl namesto tebe! O Absalom, moj sin, moj sin!« Naznanili so Joabu: »Glej, kralj joka in žaluje po Absalomu!« In zmaga se je tisti dan vsemu ljudstvu spremenila v žalost, ker je ljudstvo tisti dan slišalo: »Kralj se žalosti zaradi svojega sina.« Zato se je ljudstvo tisti dan prikradlo v mesto, kakor se prikrade vojska, ki jo je sram, ker je v bitki zbežala.

Psalm (Ps 86,1-2.3-4.5-6)

Odpev: Gospod, poslušaj in usliši me.

Gospod, poslušaj in usliši me,
zakaj beden sem in ubog;
varuj mojo dušo, ker sem ti vdan,
reši svojega služabnika, ki v tebe upa!

Gospod, poslušaj in usliši me.


Ti si moj Bog: usmili se me, Gospod,
neprenehoma te kličem!
Razveseli svojega služabnika,
ker k tebi dviga svojo dušo. Gospod!

Gospod, poslušaj in usliši me.


Ti, Gospod, si dober in milosrčen,
poln usmiljenja do vseh, kateri te kličejo.
Čuj, Gospod, mojo molitev,
poslušaj glas moje prošnje!

Gospod, poslušaj in usliši me.

Evangelij (Mr 5,21-43)

Ko se je Jezus v čolnu prepeljal spet na drugo stran, se je zbrala okoli njega velika množica in je ostal kraj morja. Tedaj pride eden izmed načelnikov shodnice, po imenu Jair; ko ga ugleda, mu pade k nogam in ga zelo prosi: »Moja hčerka umira; pridi in položi roko nanjo, da ozdravi in bo živela.« In Jezus je odšel z njim. Spremljalo ga je pa mnogo ljudi in so ga stiskali.

Neka žena, ki je že dvanajst let imela krvotok in je veliko pretrpela od mnogih zdravnikov ter potrošila vse svoje imetje, pa ji ni nič pomagalo, ampak se ji je še poslabšalo, je slišala o Jezusu, se mu v gneči od zadaj približala in se dotaknila njegove obleke. Mislila je namreč: »Ako se dotaknem tudi le njegove obleke, bom ozdravela.« In pri priči ji je usahnil vir krvi in je začutila, da je bolezen ozdravljena. Jezus je sam pri sebi spoznal, da je šla moč iz njega, se obrnil k množici in rekel: »Kdo se je dotaknil moje obleke?« Učenci so mu rekli: »Vidiš množico, ki te stiska od vseh strani, pa praviš: Kdo se me je dotaknil?« In oziral se je okoli sebe, da bi ugledal njo, ki je to storila. Žena, ki se je zavedala, kaj se je zgodilo, pa je preplašena in drhteč pristopila in se vrgla predenj ter mu povedala vso resnico. On ji je rekel: »Hči, ozdravila te je tvoja vera. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje bolezni.«

Še je govoril, ko pridejo od načelnika shodnice in pravijo: »Tvoja hči je umrla; kaj še nadleguješ Učenika?« Ko Jezus sliši to sporočilo, reče načelniku: »Ne boj se, samo veruj!« In ni pustil nikogar, da bi šel z njim, razen Petra, Jakoba in Jakobovega brata Janeza. Pridejo do načelnikove hiše in opazi hrup in jok in žalno vpitje. Vstopi in jim pravi: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« In posmehovali so se mu.

On pa vse odslovi, vzame s seboj očeta in mater deklice in te, ki so bili z njim, in gre tja, kjer je deklica ležala. Prime deklico za roko in ji ukaže: »Talita kum« – kar pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« In deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Obšla jih je silna groza. Ostro jim je zabičal, naj tega nihče ne zve; in velel je, naj ji dajo jesti.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Mal 3,1-4
Psalm: Ps 24,7-10
2. berilo: Heb 2,14-18
Evangelij: Lk 2,22-40

Vrstica iz evangelija: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje.« (Lk 2,35)

1. berilo (Mal 3,1-4)

To govori Gospod Bog: Glejte, pošiljam svojega angela, da pripravi pot pred menoj. In naglo bo stopil v svoje svetišče Gospod, ki ga iščete, angel zaveze, ki po njem hrepenite. Glej, prihaja, govori Gospod nad vojskami. Toda kdo bo mogel prestati dan njegovega prihoda? Kdo bo obstal, ko se prikaže? Kajti on je kakor livarjev ogenj, kakor lug pralcev. Sédel bo kakor topilec in čistilec srebra in očistil bo Levijeve sinove. Kakor zlato in srebro jih prečisti, da bodo darovali Gospodu daritve, kakor je prav. Tedaj bo Judova in jeruzalemska daritev Bogu všeč, kakor v starodavnih časih in kakor v nekdanjih letih.

Psalm (Ps 24,7-10)

Odpev: Gospod Bog je kralj veličastva.

Dvignite, vrata, svoje glave,
dvignite se, starodavne duri,
da vstopi kralj veličastva!

Gospod Bog je kralj veličastva.


»Kdo je ta kralj veličastva?«
»Gospod močni in mogočni;
Gospod mogočni v boju.«

Gospod Bog je kralj veličastva.


Dvignite, vrata, svoje glave,
dvignite se, starodavne duri,
da vstopi kralj veličastva!

Gospod Bog je kralj veličastva.


»Kdo je ta kralj veličastva?«
»Gospod nad vojskami,
on je kralj veličastva.«

Gospod Bog je kralj veličastva.

2. berilo (Heb 2,14-18)

Ker so otroci deležni krvi in mesa, se je prav tako Jezus udeležil obojega, da bi s smrtjo zrušil tistega, ki je imel oblast nad smrtjo, to je hudiča, in bi rešil nje, ki so bili v strahu pred smrtjo vse življenje podvrženi sužnosti. Saj se vendar ne zavzema za angele, ampak za Abrahamov zarod. Zato se je moral v vsem izenačiti z brati, da je postal usmiljen in zvest véliki duhovnik pred Bogom v spravo za grehe ljudstva. V čemer je bil namreč sam skušan in je trpel, more pomagati skušanim.

Evangelij (Lk 2,22-40)

Ko so se dopolnili dnevi očiščevanja po Mojzesovi postavi, so prinesli Jezusa njegovi starši v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je pisano v Gospodovi postavi: »Vsak moški prvorojenec bodi posvečen Gospodu«, in da bi dali v daritev »dve grlici ali dva golobčka«, kakor je rečeno v Gospodovi postavi.

In glej, bil je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ in je pričakoval Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil z njim. Razodeto mu je bilo od Svetega Duha, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Maziljenca. Prišel je po navdihnjenju v tempelj. Ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj storili po predpisu postave, ga je tudi on vzel v naročje, zahvalil Boga in rekel: »Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika po svoji besedi v miru; kajti moje oči so videle tvoje zveličanje, ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov: luč v razsvetljenje poganov in slavo Izraela, tvojega ljudstva.«

Njegov oče in njegova mati sta se čudila temu, kar se je o njem govorilo. Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu bo nasprotovalo, in tvojo dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli iz mnogih src.« In bila je neka prerokinja Ana, Fanuelova hči iz Aserjevega rodu, že zelo v letih. Potem ko je preživela z možem sedem let od svojega devištva, je bila vdova do štiriinosemdesetih let; ni zapuščala templja, ampak je s postom in molitvijo Bogu služila noč in dan. In prav tisto uro je prišla tja in hvalila Boga ter o njem pripovedovala vsem, ki so pričakovali odrešenja v Jeruzalemu.

Ko so izpolnili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Dete pa je raslo in se krepilo, vedno bolj polno modrosti, in Božja milost je bila z njim.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Sam 15,13-14.30;16,5-13
Psalm: Ps 3,2-3.4-5.6-7
Evangelij: Mr 5,1-20

Vrstica iz evangelija: »Pojdi domov k svojim ljudem in jim naznani, kako velike reči ti je storil Gospod in se te usmilil« (Mr 5,19).

Berilo (2 Sam 15,13-14.30;16,5-13)

Tedaj je prišel k Davidu poslanec s sporočilom: »Srca Izraelovih mož so se nagnila k Absalomu.« Nato je rekel David vsem svojim služabnikom, ki so bili pri njem v Jeruzalemu: »Vzdignite se, bežimo! Kajti ni rešitve za nas pred Absalomom. Hitro odrinite! Sicer se podviza, nas dohiti, spravi nad nas nesrečo in udari mesto z ostrim mečem.« David je šel na Oljsko goro. Grede je jokal in imel zakrito glavo ter hodil bos. Tudi vsi ljudje, ki so bili z njim, so si zakrili glave in hodili jokajoč.

Ko je David prišel do Bahurima je od tam prišel Gerov sin Semej iz rodovine Savlove hiše; prišel je in grede preklinjal ter metal kamenje na Davida in vse služabnike kralja Davida, čeprav so šli vsi vojaki ob njegovi desni in levi. In tako je govoril Semej, ko je preklinjal: »Proč, proč, krvoločnik in hudobnež! Gospod je obrnil nate vso kri Savlove hiše, na čigar mesto si se vrinil za kralja, in Gospod je dal kraljestvo v roke tvojemu sinu Absalomu. Glej, v nesreči si, ker si krvoločnik!«

Tedaj je kralju rekel Sarvijin sin Abisaj: »Zakaj ta mrtev pes preklinja mojega gospodarja in kralja? Pojdem tja in mu odsekam glavo!« Kralj pa je odgovoril: »Kaj imam z vami, Sarvijini sinovi? Naj preklinja; kajti če mu je Gospod rekel: ›Prekolni Davida!‹ kdo bo vprašal: ›Zakaj tako delaš?‹«

Potem je David rekel Abisaju in vsem svojim služabnikom: »Glej, moj sin, ki je izšel iz mojih ledij, mi streže po življenju, koliko bolj zdaj ta Benjaminovec! Pustite ga, naj preklinja, ker mu je Gospod naročil! Morda se Gospod ozre na mojo besedo in mi povrne z dobrim za kletev, ki me danes zadeva.« In David je nadaljeval pot s svojimi ljudmi.

Psalm (Ps 3,2-3.4-5.6-7)

Odpev: Vstani, Gospod, in me reši.

Kako so se namnožili, ki me stiskajo!
Mnogi vstajajo zoper mene,
mnogo jih je, ki govorijo o meni:
»Zanj pri Bogu ni več rešitve!«

Vstani, Gospod, in me reši.


Ti, Gospod, pa si moj ščit,
moja slava, ti mi dvigaš glavo.
Glasno sem klical h Gospodu
in me je uslišal s svoje svete gore.

Vstani, Gospod, in me reši.


Legel sem in zaspal;
vstal sem, ker me Gospod podpira.
Ne bojim se tisočev ljudstva,
ki se naokrog postavljajo zoper mene.

Vstani, Gospod, in me reši.

Evangelij (Mr 5,1-20)

Tisti čas so prišli Jezus in njegovi učenci na drugo stran morja, v Geraško deželo. Brž ko je stopil iz čolna, mu je od grobov nasproti prišel človek s hudim duhom. Bivališče je imel v grobovih in ga nihče več ni mogel zvezati niti z verigami; že večkrat so ga namreč vklenili v okove in verige, pa je verige raztrgal in okove strl in nihče ga ni mogel ukrotiti. Ponoči in podnevi je bil vedno v grobovih in v gorah in je kričal ter se tolkel s kamenjem.

Ko je od daleč zagledal Jezusa, je pritekel in padel predenj in zakričal z močnim glasom: »Kaj mi hočeš, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Zarotim te pri Bogu: Ne muči me!« Jezus mu je namreč rekel: »Pojdi iz človeka, hudobni duh!« Tudi ga je vprašal: »Kako ti je ime?« In odgovoril mu je: »Legija mi je ime, ker nas je mnogo.« Zelo ga je prosil, naj bi jih ne izgnal iz kraja.

Pasla pa se je tam po gori velika čreda svinj. Prosili so ga: »Pošlji nas v svinje, da gremo vanje!« In dovolil jim je. Izšli so torej hudobni duhovi in so obsedli svinje; planila je čreda, okoli dva tisoč, po bregu v morje in se v morju utopila.

Njihovi pastirji so zbežali in razglasili novico po mestu in po naseljih in ljudje so prišli gledat, kaj se je zgodilo. Pridejo torej k Jezusu in vidijo, da obsedenec, ki je imel prej »legijo«, sedi oblečen in je zdrave pameti; in obšla jih je groza. Tisti, ki so bili priča, pa so jim pripovedovali, kako se je zgodilo obsedencu in kaj je s svinjami. Začeli so ga prositi, naj odide iz njihovih krajev.

Ko pa je stopal v čoln, ga je prosil ta, ki je bil prej obseden, da bi smel ostati pri njem. A ni mu dovolil, ampak mu je rekel: »Pojdi domov k svojim ljudem in jim oznani, kako velike reči ti je storil Gospod in se te usmilil.« In odšel je ter začel oznanjati v Deseteromestju, koliko mu je storil Jezus; in vsi so se čudili.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Sof 2,3; 3,12-13
Psalm: Ps 146,6-7.8-10
2. berilo: 1 Kor 1,26-31
Evangelij: Mt 5,1-12

Vrstica iz evangelija: »Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.« (Mt 5,4)

1. berilo (Sof 2,3; 3,12-13)

Iščite Gospoda, vsi ponižni v deželi, ki izpolnjujete njegove odlóke. Iščite pravičnost, iščite ponižnost, morebiti se skrijete na dan Gospodove jeze. Gospod govorí: »V tvoji sredi, Jeruzalem, bom ohranil ljudstvo, ponižno in ubogo, ki bo zaupalo v Gospodovo ime. Oni, Izraelov ostanek, ne bodo delali krivice in ne govorili laži. V njihovih ustih ne bo najti zvijačnega jezika, kajti pasli bodo in počivali in nihče jih ne bo strašil.«

Psalm (Ps 146,6-7.8-10)

Odpev: Blagor ubogim v duhu.

Gospod varuje zvestobo na veke,
Gospod pomaga do pravice zatiranim,
Gospod daje kruha lačnim,
Gospod osvobaja jetnike.

Blagor ubogim v duhu.


Gospod odpira oči slepim,
Gospod dviga potrte,
Gospod ljubi pravične,
Gospod varuje tujce.

Blagor ubogim v duhu.


Gospod podpira siroto in vdovo,
pota krivičnih pa uničuje.
Gospod bo kraljeval na veke,
tvoj Bog, o Sion, od roda do roda.

Blagor ubogim v duhu.

2. berilo (1 Kor 1,26-31)

Glejte, bratje, kakšni ste poklicani! Ni vas veliko modrih po mesu, ni vas veliko mogočnih, ni vas veliko plemenitih po rodu. Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta nespametno, da bi osramótil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramótil tisto, kar je močno. Bog si je izbral tisto, kar je na svetu neplemenito po rodu in zaničevano, tisto, kar ne biva, da bi izničil to, kar biva, da se pred Bogom ne bi ponašal noben človek. Iz njega pa ste vi v Kristusu Jezusu, ki je za nas postal modrost od Boga, pravičnost, posvečenje in odrešenje, da bi se – kakor je pisano – tisti, ki se ponaša, ponašal v Gospodu.

Evangelij (Mt 5,1-12)

Ko je tisti čas Jezus zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. Odprl je usta in jih učil: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali. Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo. Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi. Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Sam 12,1-7.10-17
Psalm: Ps 51,12-13.14-15.16-17
Evangelij: Mr 4,35-41

Vrstica iz evangelija: »Prevzel jih je velik strah in spraševali so se: 'Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in jezero?'« (Mr 4,41)

Berilo (2 Sam 12,1-7.10-17)

Gospod je poslal preroka Natana k Davidu. Ko je prišel k njemu, mu je rekel: »Dva moža sta bila v nekem mestu, eden bogat, drugi ubog. Bogatin je imel silno veliko drobnice in govedi. Ubožec pa ni imel nič razen ene ovčice, ki jo je kupil in vzredil. Zrastla je pri njem in z njegovimi otroki vred. Jedla je od njegovega grižljaja in pila iz njegovega kozarca. Spala mu je v naročju in bila mu je kakor hči. Ko je prišel popotnik k bogatinu, ni maral vzeti od svoje drobnice ali govedi, da bi pripravil pojedino popotniku, ki je prišel k njemu. Vzel je marveč ovčico ubožcu ter jo pripravil za moža, ki je bil prišel k njemu.«

David se je silno razsrdil nad tistim možem in rekel Natanu: »Kakor resnično živi Gospod, mora umreti mož, ki je to storil! Ovčico mora povrniti četverno, ker je to storil in ni imel usmiljenja!« Natan pa je odgovoril Davidu: »Ti si tisti mož. Zato se nikdar ne umakne meč od tvoje hiše. Kajti zaničeval si me in vzel ženo Hetejca Urija, da bodi tvoja žena. Tako govori Gospod: Glej, spravil bom nesrečo nadte, iz tvoje hiše. Vzel bom tvoje žene pred tvojimi očmi ter jih dal tvojemu bližnjemu, da bo pri tvojih ženah pred očmi tega sonca. Ti si sicer delal na skrivnem, jaz pa bom to storil pred vsem Izraelom in pred soncem.«

Tedaj je David rekel Natanu: »Grešil sem zoper Gospoda.« Natan je Davidu odgovoril: »Gospod ti tudi odpušča greh; ne boš umrl. Toda ker si s tem dejanjem pohujšal Gospodove sovražnike, bo umrl sin, ki se ti je rodil.« Nato je Natan odšel domov. Gospod pa je z boleznijo udaril otroka, ki ga je Davidu rodila Urijeva žena.

David je zaradi dečka prosil Boga. Strogo se je postil in kadar je prišel domov, je ležal čez noč na tleh. Starešine njegove hiše so pristopili k njemu in ga silili, da bi vstal s tal, pa ni hotel; tudi ni nič jedel z njimi.

Psalm (Ps 51,12-13.14-15.16-17)

Odpev: Čisto srce, o Bog, mi ustvari.

Čisto srce, o Bog, mi ustvari
in duha stanovitnosti v meni obnovi!
Ne zavrzi me izpred svojega obličja
in svojega svetega duha mi ne odvzemi!

Čisto srce, o Bog, mi ustvari.


Vrni mi veselje nad tvojim zveličanjem
in duha velikodušnosti v meni obnovi.
Učil bom hudobne tvojih potov
in grešniki se k tebi spreobrnejo.

Čisto srce, o Bog, mi ustvari.


Reši me kazni za prelito kri, o Bog;
moj jezik naj se raduje tvoje pravičnosti.
Gospod, odpri moje ustnice
in moja usta bodo oznanjevala tvojo hvalo!

Čisto srce, o Bog, mi ustvari.

Evangelij (Mr 4,35-41)

Ko se je tisti dan zvečerilo, je rekel Jezus svojim učencem: »Prepeljimo se na drugo stran.« Pustili so množico ter ga odpeljali s seboj v čolnu, kakor je bil; in še drugi čolni so bili z njim. In nastal je silen vihar, in valovi so pljuskali v čoln, tako da je čoln že zalivalo. On pa je bil na krmi in je na vzglavnici spal. Zbudijo ga ter mu rečejo: »Učenik, ti ni mar, da se potapljamo?« In vstal je, zapretil vetru in rekel morju: »Utihni, umiri se!« In veter je ponehal in nastala je velika tišina. Rekel jim je: »Kaj ste tako boječi? Kako da še nimate vere?« In prevzel jih je velik strah in so govorili med seboj: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna veter in morje?«