Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Mdr 12,13.16-19

Psalm: Ps 86,5-6.9-10.15-16

2. berilo: Rim 8,26-27

Evangelij: Mt 13,24-43

Vrstica iz evangelija: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umesila, dokler se ni vse prekvasilo.« (Mt 13,33)

1. berilo (Mdr 12,13.16-19)

Razen tebe, Gospod, ki ljubiš življenje, ni boga, ki bi skrbel za vse in bi mu ti moral dokazovati, da ne sodiš krivično. Počelo pravičnosti je namreč tvoja moč in to, da vsemu gospoduješ, storí, da vsemu prizanašaš. Svojo moč namreč razkazuje tisti, v katerega nesporno oblast ljudje ne verjamejo. Tak celo tistim, ki se ga bojijo, očita predrznost. Ti pa si gospodar močí, zato sodiš milo in nas vodiš z veliko prizanesljivostjo. Zakaj kadar koli hočeš kaj storiti, ti je mogoče. S takim ravnanjem si svoje ljudstvo poúčil, da mora pravični biti prijatelj ljudi. Svojim otrokom vlivaš veliko upanje, ker daješ po grehu čas za kesanje.

Psalm (Ps 86,5-6.9-10.15-16)

Odpev: Ti, Gospod, si dober in odpuščaš.

Ti, Gospod, si dober in odpuščaš,

ti si poln dobrote do vseh, ki te kličejo.

Poslušaj, Gospod, mojo molitev,

prisluhni glasu moje prošnje.

Ti, Gospod, si dober in odpuščaš.



Vsi narodi, ki si jih narédil, prihajajo,

padajo na kolena pred tabo, Gospod, in tvoje ime slavijo.

Zakaj ti si velik in delaš čudeže,

ti si Bog, ti edini.

Ti, Gospod, si dober in odpuščaš.



Ti, Gospod, si usmiljen in milostljiv,

počasen za jezo in bogat z dobroto in zvestobo.

Obrni se k meni in mi izkaži milost,

daj svojo moč svojemu služabniku.

Ti, Gospod, si dober in odpuščaš.

2. berilo (Rim 8,26-27)

Bratje in sestre, Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preiskuje sŕca, ve, kaj namerava Duh, saj Duh posreduje za svete v skladu z Božjo voljo.

Evangelij (Mt 13,24-43)

Tisti čas je Jezus povedal množicam priliko. Rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel. Ko je setev zrastla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ Dejal jim je: ›Sovražnik je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹ ›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. Pustíte, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberíte najprej ljuljko in jo povežíte v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«



Še drugo priliko jim je povedal; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je nekdo vzel in vsejal na svoji njivi. To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in gnezdijo na njegovih vejah.«



In povedal jim je spet drugo priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umésila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.«



Vse to je Jezus povedal množicam v prilikah in ničesar jim ni govoril brez prilike, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi: ›Odprl bom svoja usta v prilikah, izrekel bom, kar je skrito od začetka sveta.‹



Tedaj je odpústil množice in šel v hišo. Njegovi učenci so pristopili k njemu in rekli: »Razlôži nam priliko o ljuljki na njivi.« Odgovóril je in rekel: »Sejalec dobrega semena je Sin človekov. Njiva je svet. Dobro seme so sinovi kraljestva, ljuljka pa sinovi hudiča. Sovražnik, ki jo je zasejal, je hudič. Žetev je konec sveta, žanjci pa so angeli. Kakor torej pobirajo ljuljko in jo sežigajo v ognju, tako bo ob koncu sveta. Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je v spotiko, in tiste, ki delajo krivico. Vrgli jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi. Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa, naj posluša.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Mih 2,1-5

Psalm: Ps 10,1-2.3-4.7-8.14

Evangelij: Mt 12,14-21

Vrstica iz evangelija: »In v njegovo ime bodo upali narodi« (Mt 12,21)

Berilo (Mih 2,1-5)

Gorjé njim, ki si izmišljajo krivico in na svojih ležiščih snujejo zlo, da ga izvršijo, ko sine jutro, ker imajo za to v rokah moč! Poželijo polja in jih ugrabijo, hiše, in jih vzamejo; polastijo se gospodarja in njegovega doma, moža in njegovega premoženja. Zato govori Gospod tako: »Glej, na ta rod namerjam nesrečo, ki ji ne boste mogli odtegniti svojega vratú in ne boste hodili ošabno, kajti to bo hud čas. Tiste dni bo nastal o vas pregovor, peli bodo žalostinko: ›Popolnoma smo uničeni; delež mojega ljudstva se meri z vrvjo; nikogar ni, ki bi ga vrnil, naša polja delijo z žrebom.‹ Zato ne bo nikogar, ki bi zate potegnil merilno vrv ob žrebanju v Gospodovem zboru.«

Psalm (Ps 10,1-2.3-4.7-8.14)

Odpev: Gospod, ne pozabi ubogih!

Gospod, zakaj stojiš od daleč,

se skrivaš ob času stiske?

Ko se brezbožni napihuje, se revež muči,

se zapleta v zvijačah, ki si jih je oni izmislil.

Gospod, ne pozabi ubogih!



Grešnik se baha s svojo strastjo,

ropar preklinja, zaničuje Gospoda.

Brezbožni v napuhu govori: »Bog me ne bo kaznoval;

Saj ga ni!« Tako je njegovo mišljenje.

Gospod, ne pozabi ubogih!



Njegova usta so polna kletve, goljufije in zvijače;

njegov jezik povzroča nadloge in muke.

Ne da bi vedel, ubija nedolžnega,

njegove oči zasledujejo ubožca.

Gospod, ne pozabi ubogih!



Ti pa vidiš nadlogo in žalost,

ti gledaš, da jih vzameš v svoje roke:

tebi se izroča ubožec,

siroti si ti pomočnik!

Gospod, ne pozabi ubogih!

Evangelij (Mt 12,14-21)

Tisti čas so farizeji šli ven in se posvetovali zoper Jezusa, da bi ga pogubili. Toda Jezus je zvedel in se je umaknil od tam. Mnogo jih je šlo za njim; ozdravil je vse ter jim zabičal, naj ga ne razglasijo; da se je spolnilo, kar je rekel prerok Izaija: »Glej, moj služabnik, ki sem ga izvolil, moj ljubljenec, ki ga je vzljubila moja duša! Dal mu bom svojega duha in oznanil bo pravico narodom. Ne bo se prepiral in ne bo vpil in nihče ne bo slišal na ulicah njegovega glasu. Nalomljenega trsta ne bo prelomil in tlečega stenja ne bo ugasil, dokler pravice ne dovede do zmage: in vanj bodo upali narodi.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Iz 38,1-6.21-22.7-8

Psalm: Iz 38,10-11.12.16

Evangelij: Mt 12,1-8

Vrstica iz evangelija: »Če bi vedeli, kaj pomeni: Usmiljenja hočem in ne žrtve, ne bi obsodili teh nedolžnih.« (Mt 12,7)

Berilo (Iz 38,1-6.21-22.7-8)

Tisti čas je kralj Ezekija zbolel na smrt. Prišel pa je k njemu Amosov sin prerok Izaija in mu rekel: »Tako govori Gospod: Poskrbi za svojo hišo! Umrl boš in ne živel.« Ezekija je obrnil svoj obraz v steno in molil h Gospodu: »O Gospod, spomni se, prosim, da sem hodil pred teboj v zvestobi in s popolnim srcem, in delal, kar ti je všeč!« In Ezekija je glasno zajokal.



Tedaj je prišla Gospodova beseda Izaiju: »Pojdi in povej Ezekiju: Tako govori Gospod, Bog tvojega očeta Davida: Slišal sem tvojo molitev, videl tvoje solze. Glej, dodal bom tvojim letom petnajst let. Tudi bom iz rok asirskega kralja rešil tebe in to mesto in bom varoval to mesto.« Nato je Izaija naročil, naj vzamejo smokvino pogačo in jo namažejo na oteklo mesto, da ozdravi.



Ezekija je vprašal: »Kaj je znamenje, da pojdem v Gospodovo hišo?« Izaija mu je odgovoril: »To ti bodi znamenje od Gospoda, da bo Gospod storil, kar je govoril: Glej, storil bom, da pojde senca za deset stopenj nazaj na Ahazovi sončni uri.« In sonce je šlo nazaj za deset stopenj, ki jih je prešlo.

Psalm (Iz 38,10-11.12.16)

Odpev: Gospod, ti si me rešil pogube.

Rekel sem: »Sredi svojega življenja

naj grem k vratom podzemlja,

oropan ostanka svojih let!«

Gospod, ti si me rešil pogube.



Rekel sem: »Ne bom gledal Gospoda

v deželi živih,

ne človeka pri prebivalcih na svetu.

Gospod, ti si me rešil pogube.



Moj dom se podere,

odnesejo ga ko pastirski šotor.

Kakor tkalec odreže moje življenje.

Gospod, ti si me rešil pogube.



Vsemogočni, vate zaupam,

v tem je življenje mojega duha.

Ti me spet okrepiš in poživiš.«

Gospod, ti si me rešil pogube.

Evangelij (Mt 12,1-8)

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: »Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto.« On jim je pa odgovoril: »Ali niste brali, kaj je storil David, ko je bil lačen sam in kateri so bili z njim, kako je stopil v Božjo hišo in jedel posvečene hlebe, katerih ni bilo dovoljeno jesti ne njemu ne tistim, ki so bili z njim, ampak samo duhovnikom? Ali niste mar brali v postavi, da ob sobotah duhovniki v templju prelamljajo sobotni počitek in so brez krivde? A povem vam, tukaj je nekaj, kar je večje ko tempelj. Ko bi pa vedeli, kaj se pravi: ›Usmiljenja hočem in ne daritve‹, bi ne bili obsodili nedolžnih. Kajti Sin človekov je gospodar sobote.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Iz 26,7-9.12.16-19

Psalm: Ps 102,13-14.15.16-18.19-21

Evangelij: Mt 11,28-30

Vrstica iz evangelija: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek.« (Mt 11,28)

Berilo (Iz 26,7-9.12.16-19)

Steza pravičnega je ravna, uravnal si pot pravičnega. Gospod, čakali smo te na stezi tvojih sodb, po tvojem imenu in tvojem spominu hrepeni naša duša. Moja duša hrepeni po tebi ponoči, s svojim duhom te iščem v svoji notranjosti. Ko tvoje sodbe zadevajo zemljo, se učijo prebivalci na svetu. Gospod, priskrbiš nam mir; kar koli se je zgodilo z nami, si ti izvršil.



Gospod, iskali smo te v nadlogi, vpili smo zaradi stiske, ko nas je zadela tvoja pokora. Kakor se mati zvija pred porodom, vpije v svojih bolečinah, tako smo bili pred teboj, Gospod. Zanosili smo, se zvijali, porodili pa smo veter. Deželi nismo prinesli rešitve in niso se rodili prebivalci svetu. Tvoji mrtvi bodo oživeli, mrliči bodo vstali. Zbudite se in se radujte, ki počivate v prahu! Kajti tvoja rosa je rosa svetlobe: zemlja bo vrnila svoje mrtve.

Psalm (Ps 102,13-14.15.16-18.19-21)

Odpev: Nebeški Gospod se zemlje usmili.

Gospod, tvoj spomin se ohranja iz roda v rod.

Usmili se Siona, ker je prišla ura,

saj tvoji služabniki ljubijo njegove kamne,

smilijo se jim njegove razvaline.

Nebeški Gospod se zemlje usmili.



Narodi bodo častili tvoje ime, Gospod,

vsi kralji priznavali tvoje veličastvo;

ko se Gospod obrne k molitvi siromakov,

njih prošnje ne bo zavrgel.

Nebeški Gospod se zemlje usmili.



Ljudstvo, ki šele pride, hvali Gospoda,

zakaj Gospod je pogledal na zemljo,

da bi slišal vzdihovanje jetnikov,

in rešil nje, ki so bili izročeni smrti.

Nebeški Gospod se zemlje usmili.

Evangelij (Mt 11,28-30)

Tisti čas je Jezus spregovoril: »Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil. Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste mir svojim dušam. Zakaj moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Iz 10,5-7.13-16

Psalm: Ps 94,5-6.7-8.9-10.14-15

Evangelij: Mt 11,25-27

Vrstica iz evangelija: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem« (Mt 11,25).

Berilo (Iz 10,5-7.13-16)

Tako govori Gospod: »Gorje Asircu, šibi moje jeze, palici mojega srda v moji roki! Zoper brezbožen narod ga pošljem, zoper ljudstvo, na katerega se jezim; mu ukažem, da ga opleni, izropa in potepta ko blato na cesti.«



On pa ne méni tako, njegovo srce ne misli tako, ampak namerava uničiti, iztrebiti ne malo narodov. Govoril je: »Z močjo svoje roke sem to izvršil in s svojo modrostjo, ker sem razumen. Premaknil sem meje ljudstvom, oplenil njih zaklade in kakor mogočni prekucnil prestolujoče. Kakor gnezdo je zagrabila moja roka bogastvo ljudstev. Kakor se poberejo zapuščena jajca, tako sem vzel vso zemljo, ne da bi kdo ganil s perutmi, odprl kljun ali začivkal.«



Ali se baha sekira proti njemu, ki seka z njo? Ali se postavlja žaga proti njemu, ki jo vleče? Kakor da bi šiba vihtela njega, ki jo dviga! Kakor da bi palica dvigala njega, ki ni les. Zato bo Vsemogočni Gospod nad vojskami poslal sušico med njegove močne, pod njegovo vojno močjo bo zagorel požar kakor ogenj.

Psalm (Ps 94,5-6.7-8.9-10.14-15)

Odpev: Gospod ne zavrže svojega ljudstva.

Gospod, tvoje ljudstvo teptajo,

tvojo dediščino stiskajo;

vdovo in tujca morijo,

pobijajo sirote.

Gospod ne zavrže svojega ljudstva.



Govorijo: »Gospod ne vidi,

Jakobov Bog ne opazi.«

Spoznajte, neumneži med ljudstvom,

in vi nespametni, kdaj boste razumeli?

Gospod ne zavrže svojega ljudstva.



On, ki je napravil uho, naj bi ne slišal?

ki je napravil oko, naj bi ne videl?

ki vzgaja narode, naj bi ne kaznoval?

Gospod vé, da so človekove misli prazne.

Gospod ne zavrže svojega ljudstva.



Gospod ne zavrže svojega ljudstva

in ne zapusti svoje dediščine;

sodba se povrne k pravičnosti,

za njo pojdejo vsi, ki so pravega srca.

Gospod ne zavrže svojega ljudstva.

Evangelij (Mt 11,25-27)

Tisti čas je Jezus spregovoril: »Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče; zakaj tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče, in nihče ne pozna Sina kakor le Oče, in nihče ne pozna Očeta kakor le Sin in komur hoče Sin razodeti.«