Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kor 12,31-13,13

Psalm: Ps 33,2-3.4-5.12.22

Evangelij: Lk 7,31-35

Vrstica iz evangelija: »S kom naj torej primerjam ljudi tega rodu? Komu so podobni?« (Lk 7,31)

Berilo (1 Kor 12,31-13,13)

Bratje, hrepenite po večjih darovih; hočem pa vam pokazati še mnogo odličnejšo pot. Ko bi človeške in angelske jezike govoril, ljubezni pa bi ne imel, sem brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel preroštvo in bi vedel vse skrivnosti ter imel vso vednost in ko bi imel vso vero, tako, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal v živež vse svoje imetje in ko bi dal svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.



Ljubezen je potrpljiva, je dobrotljiva, ljubezen ni nevoščljiva, se ne ponaša, se ne napihuje, ni prešerna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega; se ne veseli krivice, veseli se pa resnice, vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenaša.



Ljubezen nikoli ne mine: če so preroštva, bodo prenehala; če jeziki, bodo umolknili; če vednost, bo prešla. Zakaj nepopolno spoznavamo in nepopolno prerokujemo. Ko pa pride, kar je popolno, bo minilo, kar je nepopolnega. Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil, kakor otrok, sodil kakor otrok; ko sem pa postal mož, sem opustil, kar je bilo otroškega. Zdaj namreč gledamo v zrcalu, nejasno, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan. Zdaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja med temi pa je ljubezen.

Psalm (Ps 33,2-3.4-5.12.22)

Odpev: Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.

Slavite Gospoda s citrami,

igrajte mu na harfo z desetimi strunami.

Pojte mu novo pesem,

dobro mu pojte, da bo donelo.

Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.



Gospodova beseda je prava

in vse njegovo delo je zanesljivo.

Ljubi, kar je prav in pravično,

zemlja je polna Gospodove dobrote.

Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.



Blagor narodu, čigar Bog je Gospod,

ljudstvu, ki si ga je izvolil za dedno last.

Tvoje usmiljenje, Gospod, bodi nad nami,

kakor upamo v tebe.

Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.

Evangelij (Lk 7,31-35)

Tisti čas je rekel Jezus: Komu naj primerjam ljudi tega rodu in komu so podobni? Podobni so otrokom, ki posedajo po trgih in si med seboj kličejo: »Piskali smo vam, pa niste plesali; peli smo žalostinko, pa niste jokali.« Prišel je namreč Janez Krstnik, ki ni jedel kruha in ne pil vina, pa pravite: »Hudega duha ima.« Prišel je Sin človekov, ki je in pije, pa pravite: »Glejte, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov.« Božji modrosti pa so dali prav vsi, ki so njeni otroci.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kor 12,12-14.27-31

Psalm: Ps 100,1-2.3.4.5

Evangelij: Lk 7,11-17

Vrstica iz evangelija: »Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila in ji je rekel: ›Ne jokaj!‹« (Lk 7,13)

Berilo (1 Kor 12,12-14.27-31)

Bratje, kakor je telo eno in ima mnogo udov, vsi telesni udje pa so, čeprav jih je mnogo, vendar eno telo: tako tudi Kristus. V enem Duhu smo bili namreč vsi krščeni v eno telo, naj bomo Judje ali Grki, sužnji ali svobodni, in vsi smo bili napojeni z enim Duhom. Saj tudi telo ni iz enega uda, temveč iz mnogih. Vi ste pa Kristusovo telo in posamezni udje. In nekatere je Bog postavil v Cerkvi, prvič apostole, drugič preroke, tretjič učitelje, potlej moči, potlej darove ozdravljenja, pomaganje, vladanje, različne jezike. So mar vsi apostoli? Ali so vsi preroki? Ali vsi učitelji? Ali imajo vsi moči? Ali vsi darove ozdravljenja? Ali vsi govorijo jezike? Ali vsi razlagajo? Hrepenite pa po večjih darovih.

Psalm (Ps 100,1-2.3.4.5)

Odpev: Mi smo Božje ljudstvo.

Glasno pritrjujte Gospodu, vse dežele,

služite Gospodu z veseljem!

Stopajte pred njegovo obličje z radostjo!

Mi smo Božje ljudstvo.



Vedite, Gospod je Bog:

on nas je naredil in mi smo njegovi,

njegovo ljudstvo in ovce njegove paše.

Mi smo Božje ljudstvo.



Vstopite skoz njegova vrata s hvalnim petjem,

v njegove dvore s hvalnicami;

slavite ga, blagrujte njegovo ime.

Mi smo Božje ljudstvo.



Zakaj dober je Gospod,

vekomaj traja njegovo usmiljenje

in od roda do roda njegova zvestoba.

Mi smo Božje ljudstvo.

Evangelij (Lk 7,11-17)

Tisti čas je šel Jezus v mesto Naim; z njim so šli njegovi učenci in mnogo ljudstva. Ko se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. Ko jo je Jezus videl, se mu je v srce zasmilila in ji je rekel: »Ne jokaj!« In pristopil je ter se dotaknil nosil – nosilci pa so obstali – in je rekel: »Mladenič, rečem ti: Vstani!« Mrtvi je sédel in začel govoriti; in dal ga je njegovi materi.



Strah je obšel vse in hvalili so Boga ter govorili: »Velik prerok je vstal med nami,« in »Bog je obiskal svoje ljudstvo.« Ta glas o njem se je razširil po vsej Judeji in po vsej okolici.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kor 11,17-26

Psalm: Ps 40,7-10.17

Evangelij: Lk 7,1-10

Vrstica iz evangelija: »Gospod, ne trudi se! Nisem namreč vreden, da prideš pod mojo streho.« (Lk 7,6b)

Berilo (1 Kor 11,17-26)

Bratje, ko vam to naročam, vas ne hvalim: ne shajate se v svoje boljšanje, ampak slabšanje. In sicer prvič, kadar se v zbor shajate, slišim, da so med vami razpori, in deloma verjamem. Zakaj tudi ločine morajo biti med vami, da bodo tisti, ki so preskušeni, med vami znani. Kadar se torej shajate, se to ne pravi jesti Gospodovo večerjo. Vsak namreč použije svojo večerjo poprej, in eden gladuje, drug pa se opija. Mar nimate domov, da bi jedli in pili? Ali mar hočete zaničevati Božjo cerkev in sramotiti one, ki nimajo? Kaj bi vam rekel? Ali vas bom hvalil? V tem vas ne hvalim.



Jaz sem prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil: da je Gospod Jezus tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh in se zahvalil ter ga razlomil in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas; to delajte v moj spomin.« Prav tako tudi kelih po večerji, govoreč: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi; to delajte, kolikorkrat boste pili, v moj spomin.« Zakaj kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride.

Psalm (Ps 40,7-10.17)

Odpev: Oznanjujte smrt Gospodovo, dokler ne pride.

Klavnih in jedilnih daritev nisi hotel,

ali ušesa si mi odprl.

Žgalnih žrtev in daritev za greh nisi terjal;

tedaj sem rekel: »Glej, prihajam!«

Oznanjujte smrt Gospodovo, dokler ne pride.



Tedaj sem rekel: »Glej, prihajam;

v zvitku knjige je o meni pisano:

Spolnjevati tvojo voljo, moj Bog, me veseli

in tvoja postava je v mojem srcu.«

Oznanjujte smrt Gospodovo, dokler ne pride.



Oznanjeval sem pravičnost v velikem zboru;

glej, svojih ustnic nisem zapiral; Gospod, ti veš.

V tebi naj se radujejo vsi, ki te iščejo,

in tisti, ki želijo tvoje pomoči.

Oznanjujte smrt Gospodovo, dokler ne pride.

Evangelij (Lk 7,1-10)

Ko je Jezus končal vse svoje besede pred poslušajočim ljudstvom, je šel v Kafarnaum. Pri nekem stotniku pa je bil na smrt bolan služabnik, ki mu je bil zelo drag. Ko je (stotnik) slišal o Jezusu, je poslal k njemu judovske starešine s prošnjo, da bi prišel in njegovega služabnika ozdravil.



Ti so prišli k Jezusu in ga lepo prosili, govoreč: »Vreden je, da mu to storiš; ljubi namreč naš narod in shodnico nam je on sezidal.« Jezus je šel z njimi.



Ko pa že ni bil več daleč od hiše, je stotnik k njemu poslal prijatelje in mu sporočil: »Gospod, ne trudi se; zakaj nisem vreden, da greš pod mojo streho. Zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi šel k tebi, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Zakaj tudi jaz, ki sem postavljen pod oblast in imam vojake pod seboj, pravim, temu: ›Pojdi,‹ in gre; in drugemu: ›Pridi,‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stori to,‹ in stori.«



Ko je Jezus to slišal, ga je občudoval; in obrnil se je ter množici, ki ga je spremljala, rekel: »Povem vam, še v Izraelu nisem našel tolike vere.«



In ko so se vrnili poslanci domov, so služabnika našli zdravega.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: 4 Mz 21,4-9

Psalm: Ps 77,1-2.34-35.36-37.38

2. berilo: Flp 2,6-11

Evangelij: Jn 3,13-17

Vrstica iz evangelija: »Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.« (Jn 3,17)

1. berilo (4 Mz 21,4-9)

Tiste dni se je ljudstvo naveličalo potovanja. Govorili so zoper Boga in Mojzesa: »Zakaj sta nas izpeljala iz Egipta, da umremo v puščavi? Kajti ni kruha ne vode; in ta borna jed se nam že gabi.« Tedaj je Gospod poslal med ljudstvo strupene kače; pikale so ljudi, tako da je veliko ljudstva iz Izraela umrlo. Tedaj je ljudstvo prišlo k Mojzesu in so rekli: »Grešili smo, ker smo govorili zoper Gospoda in zoper tebe. Prosi torej Gospoda, da od nas vzame kače!« Mojzes je prosil za ljudstvo. Nato je Gospod rekel Mojzesu: »Narêdi si strupeno kačo in jo obesi na drog! Kdor koli je pičen in jo pogleda, bo živel.« Mojzes je napravil bronasto kačo in jo obesil na drog. Če je koga kača pičila in se je ozrl na bronasto kačo, je ostal živ.

Psalm (Ps 77,1-2.34-35.36-37.38)

Odpev: Ne pozabite Gospodovih del.

Moje ljudstvo, poslušaj moj nauk,

nagnite svoja ušesa k besedam mojih ust!

Odprl bom svoja usta za modre izreke,

oznanil bom skrivnosti starodavne dobe.

Ne pozabite Gospodovih del.



Ko jih je pobijal, so ga iskali,

obrnili so se, zopet iskali Boga.

Spominjali so se, da je Bog njihova skala,

Bog, Najvišji, njihov rešitelj.

Ne pozabite Gospodovih del.



Toda varali so ga s svojimi usti,

lagali mu s svojim jezikom,

njih srce ni bilo odkritosrčno do njega,

niso bili zvesti v njegovi zavezi.

Ne pozabite Gospodovih del.



On pa jim je usmiljen odpuščal krivdo

in jih ni uničeval,

pogosto je zadržal svojo jezo

in vsega svojega srda ni izlil.

Ne pozabite Gospodovih del.

2. berilo (Flp 2,6-11)

Čeprav je bil Jezus Kristus v Božji podobi, se ni oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izničil, tako da je prevzel podobo hlapca in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal, tako da je postal pokoren vse do smrti, smrti na križu. Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podélil ime, ki je nad vsakim imenom, da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta.

Evangelij (Jn 3,13-17)

Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: Nihče ni šel v nebesa kakor tisti, ki je prišel iz nebes, Sin človekov. Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, kdor vanj veruje, imel večno življenje. Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče ne pogubil, kdor veruje vanj, ampak imel večno življenje. Bog namreč ni poslal Sina na svet, da bi svet obsodil, temveč, da bi svet po njem zveličal.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Sir 27,30-28,7

Psalm: Ps 103,1-2.3-4.9-10.11-12

2. berilo: Rim 14,7-9

Evangelij: Mt 18,21-35

Vrstica iz evangelija: »Gospodar tega služabnika se ga je usmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil.« (Mt 18,27)

1. berilo (Sir 27,30-28,7)

Srd in jeza sta ostudna, grešen človek se jima bo vdajal. Kdor se maščuje, bo izkusil maščevanje Gospoda, ki si bo skrbnó zapomnil njegove grehe. Odpústi krivico svojemu bližnjemu, tako bodo tudi tebi na tvojo prošnjo odpuščeni tvoji grehi. Kako bo človek, ki kuha jezo zoper drugega človeka, pri Gospodu iskal ozdravljênja? Kako bo človek, ki do sebi enakega nima usmiljenja, za svoje grehe prosil odpuščanja? Če človek, ki je le bitje iz mesa, neprestano kuha jezo, kdo bo dosegel odpuščanje njegovih grehov? Pomisli na poslednje reči in nehaj sovražiti, na trohnobo in smrt pomisli in se drži zapovedi. Pomisli na zapovedi in se ne sŕdi na bližnjega, na zavezo Najvišjega pomisli in odpusti pogrešek.

Psalm (Ps 103,1-2.3-4.9-10.11-12)

Odpev: Gospod je milostljiv in usmiljen.

Slávi, moja duša, Gospoda,

njegovo sveto ime naj slaví vse moje bitje.

Slávi, moja duša, Gospoda,

ne pozabi nobenega njegovega dejanja.

Gospod je milostljiv in usmiljen.



On odpušča vso tvojo krivdo,

ozdravlja vse tvoje bolezni.

On iz jame rešuje tvoje življenje,

krona te z dobroto in usmiljenjem.

Gospod je milostljiv in usmiljen.



Ne pravda se venomer,

ne očita na veke.

Z nami ne ravna po naših grehih,

ne vrača nam po naši krivdi.

Gospod je milostljiv in usmiljen.



Kakor se nebo boči nad zemljo,

tako njegova dobrota objema vse, ki se ga bojijo.

Kakor je vzhod oddaljen od zahóda,

odriva od nas naše pregrehe.

Gospod je milostljiv in usmiljen.

2. berilo (Rim 14,7-9)

Bratje in sestre, nobeden od nas ne živi zase in nobeden ne umira zase. Če namreč živimo, živimo za Gospoda; in če umiramo, umiramo za Gospoda. Naj torej živimo ali umiramo, smo Gospodovi. Kajti Kristus je umrl in ožível prav zato, da bi gospodoval mrtvim in živim.

Evangelij (Mt 18,21-35)

Tisti čas je Peter pristopil k Jezusu in mu rekel: »Gospod, kólikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.



Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker ni imel s čim povrniti, je njegov gospodar ukazal prodati njega, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, ter poravnati dolg. Služabnik je tedaj padel predenj in ga prôsil: ›Potŕpi z menoj in vse ti povrnem.‹ Gospodar se je tega služabnika usmilil, opróstil ga je in mu dolg odpústil.



Ko pa je služabnik šel ven, je srečal enega svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan sto denarijev. Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ›Vrni, kar si dolžan!‹ Ta je padel predenj in ga prosil: ›Potrpi z menoj in ti povrnem.‹ Óni pa ni hotel, ampak je šel in ga vrgel v ječo, dokler mu ne bi povŕnil dolga. Ko so njegovi tovariši videli, kaj se je zgodilo, so se zelo razžalostili in šli svojemu gospodarju podrobno povedat, kaj se je zgodilo.



Tedaj ga je gospodar poklical k sebi in mu rekel: ›Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpústil, ker si me prosil. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?‹ In njegov gospodar se je razjézil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povŕnil vsega dolga.



Tako bo tudi moj nebeški Oče stóril z vami, če vsak iz srca ne odpustí svojemu bratu.«