Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ef 6,1-9

Psalm: Ps 145,10-14

Evangelij: Lk 13,22-30

Vrstica iz evangelija: »In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.« (Lk 13,30)

Berilo (Ef 6,1-9)

Otroci, bodite svojim staršem poslušni v Gospodu, zakaj to je prav. »Spoštuj očeta in mater,« to je prva zapoved z obljubo: »da ti bo dobro in boš dolgo živel na zemlji.« In očetje, ne srdite svojih otrok, ampak jih vzgajajte z Gospodovim strahovanjem in svarjenjem.



Sužnji, bodite poslušni zemeljskim gospodarjem s strahom in trepetom, v preproščini svojega srca, kakor Kristus; ne s službo na videz, kakor bi hoteli ugajati ljudem, marveč vršite Božjo voljo iz srca kot Kristusovi služabniki. Služite z dobro voljo kakor Gospodu in ne kakor ljudem, ker veste, da bo vsak, naj bo suženj ali svoboden, dobil od Gospoda povračilo za to, kar bo dobrega storil. Gospodarji, prav to delajte vi njim in grožnje opustite, vedoč, da je njihov in vaš Gospod v nebesih in se ne ozira na osebo.

Psalm (Ps 145,10-14)

Odpev: Resničen je Gospod v vseh svojih besedah.

Naj te hvalijo, Gospod, vsa tvoja dela,

tvoji sveti naj te slavijo;

naj poročajo o slavi tvojega kraljestva,

naj govorijo o tvoji moči.

Resničen je Gospod v vseh svojih besedah.



Naj oznanjajo človeškim sinovom tvojo moč

in slavo tvojega sijajnega kraljestva.

Tvoje kraljestvo je kraljestvo vseh vekov,

tvoje kraljestvo je za vse rodove.

Resničen je Gospod v vseh svojih besedah.



Resničen je Gospod v vseh svojih besedah,

dober v vseh svojih delih;

Gospod zadržuje vse, ki padajo,

dviga vse, ki so tlačeni.

Resničen je Gospod v vseh svojih besedah.

Evangelij (Lk 13,22-30)

Ko je bil Jezus na poti v Jeruzalem, je hodil po mestih in vaseh in učil. Rekel pa mu je nekdo: »Gospod, ali je malo teh, ki se zveličajo?« On jim je rekel: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata; povem vam, mnogi bodo želeli vstopiti, pa ne bodo mogli.



Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl in boste zunaj postajali in začeli na vrata trkati govoreč: ›Gospod, odpri nam,‹ in vam bo odgovoril: ›Ne poznam vas, od kod ste‹ – tedaj boste začeli govoriti: ›Vpričo tebe smo jedli in pili in po naših ulicah si učil.‹ Poreče vam: ›Ne vem, od kod ste; pojdite proč od mene vsi, kateri ste delali krivico.‹



Ondi bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama in Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe pa izgnane venkaj. In prišli bodo od vzhoda in zahoda in severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. In glej, so zadnji, kateri bodo prvi, in so prvi, kateri bodo zadnji.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ef 2,19-22

Psalm: Ps 18,2-3.4-5

Evangelij: Lk 6,12-16

Vrstica iz evangelija: »Poklical je k sebi svoje učence in si jih je izmed njih izbral dvanajst, katere je imenoval tudi apostole.« (Lk 6,13)

Berilo (Ef 2,19-22)

Bratje in sestre, niste več tujci in priseljenci, ampak sodržavljani svetih in Božji domačini, zidani na temelju apostolov in prerokov. Glavni vogelni kamen je sam Jezus Kristus, na katerem vsa stavba skladno raste v svet tempelj v Gospodu, v katerega se tudi vi vzidavate za Božje bivališče v Duhu.

Psalm (Ps 18,2-3.4-5)

Odpev: Po vsej zemlji se razlega njih glas.

Nebesa razglašajo Božje veličastvo

in nebesni svod oznanja, da je delo njegovih rok.

En dan sporoča to drugemu dnevu

in ena noč naznanja to drugi noči.

Po vsej zemlji se razlega njih glas.



To ni beseda in niso govori,

katerih glas bi se ne mogel slišati;

po vsej zemlji se razlega njih glas

in do konca sveta njih govorica!

Po vsej zemlji se razlega njih glas.

Evangelij (Lk 6,12-16)

Tisti čas je šel Jezus na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu. Ko se je zdanilo, je poklical svoje učence in si jih je izmed njih izbral dvanajst, ki jih je imenoval tudi apostole: Simona, ki ga je imenoval tudi Petra, njegovega brata Andreja, Jakoba, Janeza, Filipa, Bartolomeja, Mateja, Tomaža, Jakoba, Alfejevega sina, Simona, s priimkom Gorečnik, Juda, Jakobovega brata, in Juda Iškarijota, ki je postal izdajalec.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ef 5,21-33

Psalm: Ps 128,1-2.3.4-5

Evangelij: Lk 13,18-21

Vrstica iz evangelija: »Božje kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umesila dokler se ni vse prekvasilo.« (Lk 13,20-21)

Berilo (Ef 5,21-33)

Bratje, podredite se drug drugemu v Kristusovem strahu. Žene naj se svojim možem pokoravajo kakor Gospodu; zakaj mož je glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi, svojemu telesu, ki mu je odrešenik. Kakor se pa Cerkev pokorava Kristusu, tako tudi žene svojim možem v vsem.



Možje, ljubite svoje žene, kakor je tudi Kristus ljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, da bi jo v vodni kopeli z besedo očistil in jo posvetil; da bi napravil sam sebi slavno Cerkev, ki bi ne imela madeža ali gube ali kaj podobnega, ampak da bi bila sveta in brezmadežna.



Tako so tudi možje dolžni svoje žene ljubiti kot svoja telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. Kajti še nikoli nihče ni svojega telesa sovražil, marveč ga hrani in neguje, kakor Kristus Cerkev; zakaj udje njegovega telesa smo [iz njegovega mesa in iz njegovih kosti]. »Zaradi tega bo zapustil človek očeta in mater in se bo držal svoje žene in bosta dva eno telo.«



Ta skrivnost je velika; jaz pa pravim: v Kristusu in v Cerkvi. Vsekakor tudi vi: vsak naj svojo ženo ljubi kakor sebe, žena pa naj moža spoštuje.

Psalm (Ps 128,1-2.3.4-5)

Odpev: Blagor vsem, ki se bojé Gospoda.

Blagor vsem, ki se bojé Gospoda

in hodijo po njegovih potih!

Zakaj sad truda svojih rok boš užival,

srečen boš in dobro ti bo.

Blagor vsem, ki se bojé Gospoda.



Tvoja žena bo v tvoji hiši

kakor rodovitna trta,

tvoji otroci okrog tvoje mize

kakor oljčne mladike.

Blagor vsem, ki se bojé Gospoda.



Blagoslovljen mož, ki se boji Gospoda.

Blagoslovi naj te Gospod s Siona,

da boš gledal srečo Jeruzalema

vse dni svojega življenja.

Blagor vsem, ki se bojé Gospoda.

Evangelij (Lk 13,18-21)

Tisti čas je Jezus govoril: »Čému je podobno Božje kraljestvo in čemu naj ga primerjam? Podobno je gorčičnemu zrnu, ki ga je človek vzel in vsejal na svojem vrtu; in zraslo je in postalo drevo in ptice neba so prebivale na njegovih vejah.«



In zopet je rekel: »Čému naj primerjam Božje kraljestvo? Podobno je kvasu, ki ga je žena vzela in zamesila v tri merice moke, dokler se ni prekvasilo.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ef 4,32-5,8

Psalm: Ps 1,1-6

Evangelij: Lk 13,10-17

Vrstica iz evangelija: »Položil je nanjo roke in takoj se je vzravnala in slavila Boga.« (Lk 13,13)

Berilo (Ef 4,32-5,8)

Bratje, bodite drug do drugega dobri in usmiljeni in odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog po Kristusu nam odpustil. Posnemajte torej Boga kot ljubljeni otroci in živite v ljubezni, kakor je tudi Kristus ljubil nas in se za nas dal v daritev in krvavo žrtev, Bogu v prijeten vonj.



Nesramnost in vsaka nečistost ali lakomnost naj se med vami niti ne imenuje, kakor se spodobi svetim; tudi nespodobno vedenje in nespametno govorjenje ali norčevanje, kar se ne spodobi, ampak rajši zahvaljevanje.



To namreč vedite in umevajte, da noben nesramnež ali nečistnik ali lakomnik – kar pomeni malikovalec – nima deleža v Kristusovem in Božjem kraljestvu. Nihče naj vas ne vara s praznimi besedami; kajti zaradi tega pride Božja jeza nad sinove nepokornosti. Ne imejte torej z njimi deleža. Kajti nekdaj ste bili tema, zdaj pa ste luč v Gospodu. Kakor otroci luči hodite.

Psalm (Ps 1,1-6)

Odpev: Posnemajte Boga kot ljubljeni otroci.

Blagor človeku, ki se ne ravna po brezbožnih,

ne stopa na pot grešnikov

in ne poseda v družbi porogljivcev,

marveč se veseli Gospodove postave.

Posnemajte Boga kot ljubljeni otroci.



Je ko drevo, zasajeno ob potokih vodá,

ki daje ob svojem času svoj sad

in njegovo listje ne ovene;

kar koli dela, vse mu uspeva.

Posnemajte Boga kot ljubljeni otroci.



Ne tako brezbožni, ne tako!

Ti so kakor pleve, ki jih veter raznaša.

Gospod pozna pot pravičnih,

pot brezbožnih pa vodi v pogubo.

Posnemajte Boga kot ljubljeni otroci.

Evangelij (Lk 13,10-17)

Jezus je učil v neki shodnici v soboto. In glej, bila je tam žena, ki je bila bolna osemnajst let; bila je sključena in se ni prav nič mogla vzravnati. Ko jo je Jezus videl, jo je poklical in rekel: »Žena, rešena si svoje bolezni!« In položil je nanjo roke in takoj se je vzravnala in slavila Boga.



Oglasil se je pa predstojnik shodnice, nejevoljen, da jo je Jezus ozdravil v soboto, in je govoril množici: »Šest dni je, v katerih je treba delati; ob teh torej prihajajte in se dajajte ozdravljati, ne pa sobotni dan.« Gospod pa mu je odgovoril: »Hinavci, ali ne odvezuje vsak izmed vas v soboto svojega vola ali osla od jasli in ga žene napajat? Te Abrahamove hčere, ki jo je satan imel zvezano, čujte, osemnajst let, pa ni bilo treba rešiti te vezi sobotni dan?« In ko je to govoril, je bilo vse njegove nasprotnike sram, vsa množica pa se je veselila vseh veličastnih del, ki jih je storil.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: 2 Mz 22,20-26

Psalm: Ps 18,2-4.47.50-51

2. berilo: 1 Tes 1,5-10

Evangelij: Mt 22,34-40

Vrstica iz evangelija: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« (Mt 22,36)

1. berilo (2 Mz 22,20-26)

To govorí Gospod: »Tujca ne izkoriščaj in ne zatiraj, kajti tujci ste bili v egiptovski deželi! Ne zatirajte nobene vdove in sirote! Če bi jih zatirali, bodo vpile k meni in gotovo uslišim njihovo vpitje. In moja jeza se razvname in pomorim vas z mečem, tako da bodo vaše žene postale vdove in vaši otroci sirote. Če posodiš denar mojemu ljudstvu, ubožcu zraven sebe, mu ne bodi kakor oderuh, ne nalagaj mu obresti! Če vzameš v zastavo plašč svojega bližnjega, mu ga vrni do sončnega zahóda! Kajti to je njegova edina odeja, ogrinjalo za njegovo kožo. V čem naj sicer spi? Če se bo zgodilo, da bo vpil k meni, ga bom uslišal, ker sem milostljiv.«

Psalm (Ps 18,2-4.47.50-51)

Odpev: Ljubim te, Gospod, moja moč in moja skala.

Ljubim te, Gospod, moja moč in moja skala,

Gospod, moja trdnjava, moj osvoboditelj,

moj Bog, moja pečina, kamor se zatekam.

moj ščit, rog moje rešitve, moje zavetje.

Ljubim te, Gospod, moja moč in moja skala.



Hvaljen bodi, kličem Gospodu,

in že me reši mojih sovražnikov.

Naj živí Gospod, slavljena moja skala,

naj bo vzvišen Bog moje rešitve!

Ljubim te, Gospod, moja moč in moja skala.



Zato te bom, Gospod, slavil med narodi.

Pel bom tvojemu imenu.

Svojemu kralju naklanjaš velike zmage.

Ti izkazuješ dobroto svojemu maziljencu.

Ljubim te, Gospod, moja moč in moja skala.

2. berilo (1 Tes 1,5-10)

Bratje in sestre, veste, kakšni smo postali med vami v vaše dobro. In vi ste začeli posnemati nas in Gospoda: besedo ste sprejeli v veliki stiski in z veseljem Svetega Duha, tako da ste postali zgled vsem verujočim v Makedoniji in v Aháji. Kajti od vas je Gospodova beseda odjeknila ne samo po Makedoniji in po Aháji, ampak se je vaša vera v Boga razširila po vseh krajih, tako da nam o ničemer ni treba govoriti. Sami namreč govorijo o nas, kako ste nas sprejeli in kako ste se spreobrnili k Bogu: odvrnili ste se od malikov, da bi služili živemu in resničnemu Bogu ter pričakovali iz nebes njegovega Sina. Tega je obúdil od mrtvih, Jezusa, ki nas rešuje pred prihodnjo jezo.

Evangelij (Mt 22,34-40)

Tisti čas so farizeji slišali, da je Jezus saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na enem kraju. Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«