Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: Iz 52,7-10 Psalm: Ps 98,1.2-6 2. berilo: Heb 1,1-6 Evangelij: Jn 1,1-18 Vrstica iz evangelija: »Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil.« (Jn 1,18) 1. berilo (Iz 52,7-10) Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir, prinaša veselo novico, oznanja rešitev in pravi Síonu: »Tvoj Bog kraljuje!« Poslušaj, tvoji stražarji povzdigujejo glas, vsi skupaj vriskajo, saj gledajo iz oči v oči Gospodovo vrnitev na Sion. Vzklikajte, vriskajte vse skupaj, jeruzalémske razvaline! Kajti Gospod je potolažil svoje ljudstvo, odkúpil Jeruzalem. Gospod je razgálil svojo sveto roko pred očmi vseh narodov in vsi konci zemlje bodo videli, kako naš Bog rešuje. Psalm (Ps 98,1.2-6) Odpev: Vsa zemlja je videla Božje odrešenje. Pojte Gospodu novo pesem, ker je storil čudovita dela; njegova desnica mu je pomagala, njegova sveta roka. Vsa zemlja je videla Božje odrešenje. Gospod je dal spoznati svoje odrešenje, očem narodov je razodel svojo pravičnost. Spomnil se je svoje dobrote in zvestobe do Izraelove hiše, odrešenje našega Boga so videli vsi konci zemlje. Vsa zemlja je videla Božje odrešenje. Vzklikaj Gospodu, vsa zemlja! Radujte se, vriskajte in prepevajte! Slavite Gospoda s citrami in petjem, igrajte na rog in trobento pred kraljem, Gospodom! Vsa zemlja je videla Božje odrešenje. 2. berilo (Heb 1,1-6) Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govóril očetom po prerokih, v teh dneh poslednjega časa pa nam je spregovóril po Sinu. Njega je postavil za dediča vsega in po njem je tudi ustvaril svetove. On je odsvit njegovega veličastva in odtis njegovega obstoja, z besedo svoje moči nosi vse. Potem ko je uresničil očiščenje od grehov, je v nebesih sédel na desno veličastja. Postal je toliko višji od angelov, kolikor odličnejše ime od njihovega je dobil. Komu od angelov je namreč kdaj rekel: ›Ti si moj sin, danes sem te rodil?‹ In spet: ›Jaz mu bom oče in on mi bo sin.‹ Ko vpelje prvorojenca v svet, spet pravi: ›Pred njim naj se priklonijo vsi Božji angeli.‹ Evangelij (Jn 1,1-18) V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temí, a temà je ni sprejela. Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga. In Beseda je meso postala in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice. Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti, o katerem sem rekel: Ta, ki bo prišel za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on nam je razlóžil.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 2 Sam 7,1-5.8-12.14.16 Psalm: Ps 89,2-5.27.29 Evangelij: Lk 1,67-79 Vrstica iz evangelija: »Da razsvetli vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, in naravna naše noge na pot miru.« (Lk 1,79) Berilo (2 Sam 7,1-5.8-12.14.16) Ko je kralj David prebival v svoji palači in mu je Gospod naklonil mir pred vsemi njegovimi sovražniki naokrog, je kralj rekel preroku Natanu: »Glej, jaz stanujem v cedrovi palači, Božja skrinja pa prebiva pod šotorskimi preprogami.« Natan je kralju odgovoril: »Pojdi, stôri vse, kar je v tvojem srcu! Kajti Gospod je s teboj.« Še tisto noč pa je bila Natanu sporočena Gospodova beseda: »Pojdi in povej mojemu služabniku Davidu: ›Tako govori Gospod: Mi boš mar ti zidal hišo za moje stanovanje? Jaz sem te vzel s pašnika izza drobnice, da bi bil knez mojemu ljudstvu Izraelu. Bil sem s teboj, kjer koli si hodil, in sem iztrebil pred teboj vse tvoje sovražnike. Naredil ti bom veliko ime, enako imenu veljakov na zemlji. Določil bom kraj svojemu ljudstvu Izraelu in ga vanj zasadil, da bo prebivalo na svojem in se mu ne bo treba več bati in ga hudobneži ne bodo več stiskali kakor poprej, od časa, ko sem postavil sodnike čez svoje ljudstvo Izraela. In mir ti bom naklonil pred vsemi tvojimi sovražniki. Gospod ti oznanja, da ti bo Gospod sezidal hišo. Ko se ti dopolnijo dnevi in pojdeš k svojim očetom, bom določil tvojega telesnega sina za tvojega naslednika in bom utrdil tvoje kraljestvo. Jaz mu bom oče in on mi bo sin. Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bosta ostala pred teboj na veke. Tvoj prestol bo utrjen na veke.« Psalm (Ps 89,2-5.27.29) Odpev: Gospodove milosti bom na veke opeval. Gospodove milosti bom na veke opeval, vsem rodovom bom oznanjal tvojo zvestobo. Rekel sem namreč: »Milost ima večne temelje.« Z nebes si utrdil svojo zvestobo. Gospodove milosti bom na veke opeval. . »Zavezo sem sklenil s svojim izvoljencem, prisegel sem Davidu, svojemu hlapcu: na veke utrdim tvoj zarod, za vse rodove utemeljim tvoj prestol.« Gospodove milosti bom na veke opeval. . On me bo klical: Moj oče si ti, moj Bog in skala mojega zveličanja. Vekomaj mu ohranim svojo milost in trdna mu bo ostala moja zaveza. Gospodove milosti bom na veke opeval. Evangelij (Lk 1,67-79) Tisti čas je bil Janezov oče Zaharija napolnjen s Svetim Duhom in je prerokoval: Hvaljen Gospod, Bog Izraelov, ker se je ozrl na svoje ljudstvo in mu pripravil odrešenje: dvignil nam je rog zveličanja v hiši svojega služabnika Davida, kakor je govoril po ustih svojih svetih prerokov iz davnih vekov: da nas bo rešil naših sovražnikov in iz rok vseh, kateri nas črtíjo, da skaže usmiljenje našim očetom ter se spomni svoje svete zaveze; kakor je prisegel Abrahamu, našemu očetu, da nam bo dal, da bomo iz rok sovražnikov rešeni in mu brez strahu služili v svetosti in pravičnosti pred njegovim obličjem vse dni življenja. In ti, dete, boš prerok Najvišjega, pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota, da daš njegovemu ljudstvu spoznati odrešenje v odpuščenju njihovih grehov, po prisrčnem usmiljenju našega Boga, s katerim nas bo obiskal Vzhajajoči z višave, da razsvetli te, ki sedijo v temi in smrtni senci, da naravna naše noge na pot miru.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Mal 3,1-4.23-24 Psalm: Ps 25,4-5.8-9.10.14 Evangelij: Lk 1,57-66 Vrstica iz evangelija: »Kaj neki bo ta otrok? Gospodova roka je bila namreč z njim.« (Lk 1,66) Berilo (Mal 3,1-4.23-24) To govori Gospod Bog: Glejte, pošiljam svojega angela, da pripravi pot pred menoj. In naglo bo stopil v svoje svetišče Gospod, ki ga iščete, angel zaveze, ki po njem hrepenite. Glej, prihaja, govori Gospod nad vojskami. Toda kdo bo mogel prestati dan njegovega prihoda? Kdo bo ostal, ko se prikaže? Zakaj on je kakor livarjev ogenj, kakor lug pralcev. Sédel bo kakor topilec in čistilec srebra, in očistil bo Levijeve sinove. Kakor zlato in srebro jih prečisti, da bodo darovali Gospodu daritve, kakor je prav. Tedaj bo Judova in jeruzalemska daritev Bogu všeč, kakor v starodavnih časih in kakor v nekdanjih letih. Glejte, pošljem vam Elija, preroka, preden pride dan Gospodov, véliki in strašni! Zopet bo približal srce očetov sinovom in srce sinov očetom, da morda ne pridem in ne udarim dežele s prekletstvom. Psalm (Ps 25,4-5.8-9.10.14) Odpev: Gospod, k tebi dvigam svojo dušo. Svoja pota, Gospod, mi pokaži in svojih stezá me nauči! Vodi me v svoji resnici ter me úči, saj si ti, Bog, moj rešitelj. Gospod, k tebi dvigam svojo dušo. Dober in pravičen je Gospod, zato grešnike uči pravih poti. Vodi ponižne v pravičnosti, učí krotke svojih poti. Gospod, k tebi dvigam svojo dušo. Vse Gospodove steze so milost in zvestoba njim, ki se držijo njegovih zapovedi. Gospod je zaupen s tistimi, ki se ga bojijo, in svojo zavezo jim razodeva. Gospod, k tebi dvigam svojo dušo. Evangelij (Lk 1,57-66) Elizabeti se je dopolnil čas poroda in je rodila sina. Ko so njeni sosedje in sorodniki slišali, da ji je Gospod skazal veliko usmiljenje, so se z njo veselili. Osmi dan pa so prišli, da dete obrežejo in so mu po očetu hoteli dati ime Zaharija. Njegova mati pa je odgovorila: »Nikakor, ampak Janez se bo imenoval!« In rekli so ji: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo takó ime.« Tedaj so pomignili njegovemu očetu, kako bi ga on hotel imenovati. Zahteval je deščico ter zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili. Pri tej priči so se mu razvezala usta in jezik in je govoril ter hvalil Boga. Strah je obšel vse njih sosede in po vsem judejskem pogorju so govorili o vsem tem. Vsi, ki so to slišali, pa so si vzeli k srcu in so govorili: »Kaj neki bo iz tega otroka? Gospodova roka je bila z njim.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 1 Sam 1,24-28 Psalm: 1 Sam 2,1.4-8 Evangelij: Lk 1,46-56 Vrstica iz evangelija: »Kajti velike reči mi je storil Mogočni in njegovo ime je sveto.« (Lk 1,49) Berilo (1 Sam 1,24-28) Tiste dni je Ana peljala Samuela s seboj s triletnim juncem vred, z merico moke in z mehom vina ter ga privedla v Gospodovo hišo v Silo; deček pa je bil še zelo mlad. Zaklali so junca in pripeljali dečka k Heliju. Ana je rekla: »Prosim, moj gospod! Kakor resnično živiš, sem jaz tista žena, ki sem tu pri tebi stala in molila h Gospodu. Za tega dečka sem molila in Gospod mi je spolnil prošnjo, s katero sem se nanj obrnila. Zato ga jaz izročam Gospodu; vse dni svojega življenja naj bo posvečen Gospodu.« Potem so tam molili Gospoda. Psalm (1 Sam 2,1.4-8) Odpev: Moje srce se raduje v Gospodu, mojem Zveličarju. Moje srce se raduje v Gospodu, moja čast je povišana po Gospodu. Zdaj morem odpreti usta zoper sovražnike; kajti veseliti se smem tvoje pomoči. Moje srce se raduje v Gospodu, mojem Zveličarju. Lok močnih se zlomi, z močjo se opasujejo slabotni. Siti se vdinjajo v službo za kruh, lačni pa delo odlagajo. Moje srce se raduje v Gospodu, mojem Zveličarju. Gospod jemlje in daje življenje, vodi v podzemlje in spet pripelje nazaj. Gospod deli uboštvo in bogastvo, poniža, pa tudi poviša. Moje srce se raduje v Gospodu, mojem Zveličarju. Iz prahu vzdigne slabotnega, iz blata potegne siromaka, da ga posadi med kneze in mu odkaže častni sedež. Moje srce se raduje v Gospodu, mojem Zveličarju. Evangelij (Lk 1,46-56) Tisti čas je Marija rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju. Zakaj ozrl se je na nizkost svoje dekle. Glej, blagrovali me bodo odslej vsi rodovi. Zakaj velike reči mi je storil On, ki je mogočen in je njegovo ime sveto. Od roda do roda traja njegovo usmiljenje njim, ki mu v strahu služijo. Moč je skazal s svojo roko, razkropil je nje, ki so napuhnjenih misli. Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Sprejel je svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja – kakor je govoril našim očetom – do Abrahama in njegovega roda na veke.« Marija pa je ostala pri Elizabeti nekako tri mesece, potem se je vrnila na svoj dom.

Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: Iz 7,10-14 Psalm: Ps 24,1-2.3-4.5-6 2. berilo: Rim 1,1-7 Evangelij: Mt 1,18-24 Vrstica iz evangelija: »Ko se je Jožef zbudil, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel. Vzel je svojo ženo k sebi« (Mt 1,24) 1. berilo (Iz 7,10-14) Tiste dni je Gospod govóril Aházu in rekel: »Izprôsi si znamenje od Gospoda, svojega Boga, v globini podzemlja ali v višavi zgoraj!« Aház pa je rekel: »Ne bom ne prosil ne preizkušal Gospoda.« Nato je rekel Izaíja: »Poslušajte vendar, Davidova hiša: ali vam je premalo, da utrujate ljudi, ko utrujate še mojega Boga? Zato vam bo Gospod sam dal znamenje: Glej, devica bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel.« Psalm (Ps 24,1-2.3-4.5-6) Odpev: Vstopil bo Gospod, kralj veličastva. Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, zemeljski krog in njegovi prebivalci. Zakaj on ji je na morjih postavil temelje, utŕdil jo je na veletókih. Vstopil bo Gospod, kralj veličastva. Kdo se bo povzpel na Gospodovo goro, kdo bo stal na njegovem svetem kraju? Tisti, ki je nedolžnih rok in čist v srcu, ki ne prisega po krivem. Vstopil bo Gospod, kralj veličastva. Ta bo prejel blagoslov od Gospoda, pravičnost od Boga, svojega rešitelja. To je rod tistih, ki te iščejo, ki hočejo najti tvoje obličje, Bog Jakobov. Vstopil bo Gospod, kralj veličastva. 2. berilo (Rim 1,1-7) Pavel, služabnik Kristusa Jezusa, poklican za apostola, odbran za Božji evangelij, ki ga je Bog napovedal po svojih prerokih v svetih spisih, za evangelij o njegovem Sinu, ki se je po telesu rodil iz Davidovega rodu, po duhu svetosti pa je po vstajenju od mrtvih postavljen za Božjega Sina v moči. To je Jezus Kristus, naš Gospod, po katerem smo prejeli milost in apostolstvo, da bi zaradi njegovega imena vsi narodi postali poslušni veri. Med njimi ste tudi vi, ki vas je poklical Jezus Kristus. Vsem, ki ste v Rimu Božji ljubljenci, poklicani in sveti, milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in od Gospoda Jezusa Kristusa. Evangelij (Mt 1,18-24) Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo takóle: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom; in preden sta prišla skupaj, se je izkazalo, da je noseča od Svetega Duha. Njen mož Jožef je bil pravičen in je ni hotel osramotiti, zato je sklenil, da jo bo skrivaj odslôvil. Ko je to premišljeval, glej, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel in rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Glej, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar pomeni Bog z nami. Ko se je Jožef zbúdil, je stóril, kakor mu je naróčil Gospodov angel. Vzel je svojo ženo k sebi.