Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kr 3,4-13
Psalm: Ps 119,9.10.11.12.13.14
Evangelij: Mr 6,30-34

Vrstica iz evangelija: »Pojdite sami zase na samoten kraj in se nekoliko odpočijte« (Mr 6,31a).

Berilo (1 Kr 3,4-13)

Kralj Salomon je šel v Gabaon, da bi tam daroval; ponoči se mu je Gospod prikazal v sanjah. Bog je rekel: »Prosi, kaj naj ti dam!« Salomon je odgovoril: »Ti si svojemu služabniku Davidu, mojemu očetu, skazal veliko milost, ker je hodil pred teboj v zvestobi, pravičnosti in odkritosrčnosti. Ohranil si mu to veliko milost in mu dal sina, ki zdaj sedi na njegovem prestolu.

In zdaj, Gospod, moj Bog, namesto mojega očeta Davida si napravil za kralja mene, svojega služabnika. Jaz pa sem mlad človek, ne vem, ne kod ne kam. Tvoj služabnik je sredi tvojega ljudstva, ki si ga izvolil, velikega ljudstva, ki se zaradi množice ne da prešteti in ne preceniti. Daj torej svojemu služabniku razumno srce, da bo mogel vladati tvojemu ljudstvu in znal razločevati med dobrim in hudim! Kajti kdo bi sicer mogel vladati temu tvojemu mogočnemu ljudstvu?« Gospodu je bilo všeč, da je Salomon tega prosil.

Bog mu je odgovoril: »Ker si tega prosil in nisi prosil dolgega življenja, ne bogastva in ne smrti svojih sovražnikov, ampak si prosil razumnosti za pravilno ravnanje, glej, bom storil po tvoji prošnji. Glej, dal ti bom modro in razumno srce, tako da ni bilo tebi enakega pred teboj in ne bo za teboj vstal tebi enak. Pa tudi to, česar nisi prosil, ti bom dal: bogastvo in slavo, tako da vse tvoje žive dni med kralji ne bo tebi enakega.«

Psalm (Ps 119,9.10.11.12.13.14)

Odpev: Gospod, nauči me svojih zakonov!

Kako bo mladenič ohranil svojo pot čisto?
Če se bo držal tvojih besed.
Z vsem svojim srcem te iščem;
ne daj, da bi zablodil od tvojih ukazov!

Gospod, nauči me svojih zakonov!


V svojem srcu hranim tvoj izrek,
da ne grešim zoper tebe.
Slavljen si, Gospod;
nauči me svojih zakonov!

Gospod, nauči me svojih zakonov!


S svojimi usti oznanjam
vse tvoje odloke.
Življenja po tvojih odredbah se veselim
kot največjega bogastva.

Gospod, nauči me svojih zakonov!

Evangelij (Mr 6,30-34)

Tisti čas so se apostoli zbrali pri Jezusu ter mu povedali vse, kar so storili in učili. Rekel jim je: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se nekoliko odpočijte.« Mnogo jih je namreč prihajalo in odhajalo, da še jesti niso utegnili. In odpeljali so se v čolnu v samoten kraj sami zase. Videli so jih pa, da odhajajo in mnogo jih je to zvedelo; in od vseh mest so tja hiteli peš in prišli pred njimi. Ko je Jezus izstopil, je zagledal veliko množico; zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel mnogokaj učiti.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Sir 47,2-11
Psalm: Ps 18,31.47.50.51
Evangelij: Mr 6,14-29

Vrstica iz evangelija: »Kajti Herod se je Janeza bal, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je varoval« (Mr 6,20a)

Berilo (Sir 47,2-11)

Kakor odbirajo za žgalno daritev, kar je najboljšega, tako je bil David izbran od Izraelovih sinov. Z levi se je igral kakor s kozlički in z medvedi kakor z jagenjčki. Ali ni v mladosti ubil velikana in vzel sramoto od svojega ljudstva, ko je vzdignil svojo roko s kamnom v frači in zlomil Goljatovo ošabnost? Klical je Gospoda, Najvišjega, in dal je moč njegovi desnici, da je pobil v vojski izvedenega moža in povišal moč svojega ljudstva. Zato so mu pele mladenke in mu vzklikale: »Deset tisoč!«

Ko je nosil sijajno krono, je ponižal sovražnike naokrog, uničil sovražne Filistejce in strl njihovo moč do danes. Pri vsakem svojem delu je dajal hvalo Bogu, Najvišjemu, z veličastno besedo. Z vsem srcem je ljubil svojega Stvarnika in ga slavil vse dni s psalmi. Harfe je postavil pred oltar in ob njih spremljavi so pesmi prijetno zvenele. Praznikom je dal sijaj in olepšal prazniške čase, da so hvalili njegovo sveto ime in se je od ranega jutra razlegalo v svetišču. Gospod mu je odpustil njegov greh in povišal njegovo moč za vedno; dal mu je zakon o kraljestvu in postavil njegov prestol nad Izraelom.

Psalm (Ps 18,31.47.50.51)

Odpev: Hvaljen Bog, naš rešitelj.

Božja pot je brezmadežna,
Gospodova obljuba v ognju preskušena.
Gospod je varen ščit in zavetje
vsem, ki se zatekajo k njemu.

Hvaljen Bog, naš rešitelj.


Živel, Gospod, in slavljena, moja skala,
poveličan Bog, moj rešitelj!
Dal si zmago svojemu kralju,
usmiljenje svojemu maziljencu.

Hvaljen Bog, naš rešitelj.

Evangelij (Mr 6,14-29)

Ko je kralj Herod slišal, da se je Jezusovo ime razglasilo, je trdil: »Janez Krstnik je vstal od mrtvih in zato delujejo v njem čudežne moči.« Drugi pa so govorili: »Elija je.« Spet drugi so trdili: »Prerok je, kakor kateri drug izmed prerokov.« Ko je Herod to slišal, je rekel: »Janez, ki sem ga dal obglaviti, ta je vstal.«

Herod je bil namreč sam dal Janeza prijeti in ga v ječi vkleniti zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, s katero se je bil oženil. Janez je namreč govoril Herodu: »Ni ti dovoljeno imeti žene svojega brata.« Herodiada ga je sovražila in bi ga rada umorila, pa ga ni mogla. Kajti Herod se je Janeza bal, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je varoval; kadar koli ga je poslušal, je bil v veliki zadregi; poslušal ga je pa rad.

Prišel pa je ugoden čas, ko je Herod za rojstni dan napravil gostijo svojim velikašem, častnikom in galilejskim prvakom; vstopila je hči same Herodiade in plesala ter se prikupila Herodu in gostom. Tedaj je kralj rekel deklici: »Prosi me, kar koli hočeš, in ti bom dal.« Celo prisegel ji je: »Kar koli me poprosiš, ti bom dal, do polovice svojega kraljestva.« Odšla je ven in rekla svoji materi: »Kaj naj prosim?« Ta je pa rekla: »Glavo Janeza Krstnika.« In brž je pohitela pred kralja ter ga prosila: »Hočem, da mi takoj daš na krožniku glavo Janeza Krstnika.«

Kralj se je zelo užalostil, toda zaradi prisege in zaradi gostov ji ni maral odreči; poslal je takoj krvnika in ukazal prinesti Janezovo glavo. Krvnik je šel, ga v ječi obglavil in njegovo glavo prinesel na krožniku ter dal deklici, deklica pa jo je dala materi. Ko so to zvedeli njegovi učenci, so prišli, vzeli truplo in ga položili v grob.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kr 2,1-4.10-12
Psalm: 1 Krn 29,10-12
Evangelij: Mr 6,7-13

Vrstica iz evangelija: »In šli so ter oznanjali pokoro« (Mr 6,12)

Berilo (1 Kr 2,1-4.10-12)

Ko so se približali dnevi, da David umrje, je naročil sinu Salomonu: »Nastopam pot vse zemlje; okrepi se in bodi mož! Drži se postave Gospoda, svojega Boga, hodi po njegovih potih in spolnjuj njegove zakone, zapovedi, predpise in naredbe, kakor je pisano v Mojzesovi postavi, da boš imel srečo pri vsem, kar boš delal in česar se boš lotil! Potem bo Gospod spolnil svojo obljubo, ki mi jo je dal: ›Če bodo tvoji sinovi pazili na svojo pot in zvesto hodili pred menoj z vsem srcem in vso dušo, bo vedno kateri tvojih potomcev na Izraelovem prestolu.‹ David je potem legel k svojim očetom in bil pokopan v Davidovem mestu. Štirideset let je kraljeval David nad Izraelom: v Hebronu je kraljeval sedem let in v Jeruzalemu triintrideset let. Salomon je torej zasedel prestol svojega očeta Davida in njegovo kraljestvo se je zelo utrdilo.

Psalm (1 Krn 29,10-12)

Odpev: Gospod, ti si gospodar vsega.

Hvaljen bodi Gospod,
Bog našega očeta Izraela,
od vekov na veke!

Gospod, ti si gospodar vsega.


Tvoja je velikost in moč,
čast in slava in veličastvo.
Tvoje je vse, kar je v nebesih in na zemlji.

Gospod, ti si gospodar vsega.


Tvoje je gospostvo,
ti se dvigaš kot gospod nad vse.
Od tebe prihaja bogastvo in slava.

Gospod, ti si gospodar vsega.


Ti gospoduješ nad vsem.
V tvoji roki je moč in oblast,
ti moreš narediti vse veliko in močno.

Gospod, ti si gospodar vsega.

Evangelij (Mr 6,7-13)

Tisti čas je Jezus poklical dvanajstere ter jih začel pošiljati po dva in dva in jim je dal oblast nad hudimi duhovi. Naročil jim je, naj ne jemljejo na pot nič drugega kakor le palico, ne kruha ne torbe ne denarja v pasu; ampak naj imajo sandale na nogah in naj ne oblačijo po dveh oblek. In govoril jim je: »Koder koli stopite v hišo, ostanite tam, dokler ne odidete od ondod. In če vas kak kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in otresite prah s svojih nog v pričevanje zoper nje.« In šli so ter oznanjali pokoro; tudi mnogo hudih duhov so izgnali in mnogo bolnikov so z oljem mazilili ter jih ozdravili.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Sam 24,2.9-17
Psalm: Ps 32,1-2.5.6.7
Evangelij: Mr 6,1-6

Vrstica iz evangelija: »In čudil se je njihovi neveri« (Mr 6,6)

Berilo (2 Sam 24,2.9-17)

Kralj David je naročil vojskovodju Joabu, ki je bil pri njem: »Prehodi vse Izraelove rodove od Dana do Bersabe in preštejte ljudstvo, da bom vedel število prebivalstva.« Joab je izročil kralju število preštetega ljudstva: v Izraelu je bilo osemsto tisoč z mečem oboroženih vojakov, v Judovem rodu pa petsto tisoč mož. Ko je David preštel ljudstvo, mu je srce bilo. Zato je rekel Gospodu: »Zelo sem grešil s tem, kar sem storil. Ali zdaj, Gospod, odpusti, prosim, krivdo svojemu hlapcu, kajti ravnal sem zelo nespametno!« Ko je David zjutraj vstal, je prišla Gospodova beseda preroku Gadu, Davidovemu vidcu: »Pojdi in povej Davidu: ›Tako govori Gospod: Troje ti predlagam; izberi si eno izmed tega, da ti storim!‹« Gad je prišel k Davidu in mu sporočil: »Ali naj ti pridejo v deželo tri leta lakote? Ali naj tri mesece bežiš pred svojimi nasprotniki, ki te bodo preganjali? Ali naj bo v tvoji deželi tri dni kuga? Premisli sedaj in glej, kaj naj odgovorim njemu, ki me je poslal!«

David je rekel Gadu: »Zelo sem v stiski. Rajši pademo v roke Gospodu; njegovo usmiljenje je namreč veliko. Ljudem pa ne bi rad padel v roke.« Gospod je torej poslal nad Izraela kugo od jutra do določenega časa. In pomrlo jih je izmed ljudstva od Dana do Bersabe sedemdeset tisoč mož. Ko je angel stegnil roko nad Jeruzalem, da bi ga pokončal, je bilo Gospodu žal zaradi zla; zato je rekel angelu, ki je pokončaval ljudstvo: »Dosti je, umakni zdaj svojo roko!« Bil pa je Gospodov angel pri gumnu Jebusejca Arevna.

Ko je David videl angela, ki je pobijal ljudstvo, je rekel Gospodu: »Glej, jaz sem se pregrešil in jaz sem storil hudo; ti pa, ovce, kaj so storili? Tvoja roka bodi, prosim, zoper mene in zoper hišo mojega očeta!«

Psalm (Ps 32,1-2.5.6.7)

Odpev: Gospod, odpusti krivdo mojega greha.

Blagor mu, komur je krivičnost odpuščena,
ki mu je greh izbrisan.
Blagor človeku, ki mu Gospod ne prišteva krivde
in v čigar duhu ni prevare.

Gospod, odpusti krivdo mojega greha.


Svoj greh sem ti priznal
in svoje krivde nisem prikrival.
Rekel sem: »Priznam svojo krivdo Gospodu«,
in ti si odpustil krivdo mojega greha.

Gospod, odpusti krivdo mojega greha.


Zato bom v stiski pobožno molil k tebi;
še tako velike vode me ne bodo dosegle.
Ti si mi zavetje v stiski,
obdal me boš z veseljem ob moji rešitvi.

Gospod, odpusti krivdo mojega greha.

Evangelij (Mr 6,1-6)

Tisti čas je Jezus odšel v svoj kraj in spremljali so ga njegovi učenci. Ko je prišla sobota, je začel v shodnici učiti in mnogi so strme poslušali ter govorili: »Od kod ima ta vse to in kakšna je modrost, ki mu je dana, in kakšni čudeži se godijo po njegovih rokah? Ali ni to tesar, sin Marije in brat Jakoba in Jožefa in Juda in Simona? In ali niso njegove sestre tukaj pri nas?« In spotikali so se nad njim. Jezus jim je pa rekel: »Ni brez časti prerok, razen v svojem kraju in med svojimi sorodniki in na svojem domu.« In ni mogel tam storiti nobenega čudeža, razen da je na nekatere bolnike položil roke in jih ozdravil. Čudil se je njihovi nevernosti. In hodil je po vaseh v okolici in učil.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Sam 18,9-10.14.24-25.30-32;19,1-4
Psalm: Ps 86,1-2.3-4.5-6
Evangelij: Mr 5,21-43

Vrstica iz evangelija: Rekla je namreč: »Tudi če se dotaknem le njegove obleke, bom rešena« (Mr 5,28).

Berilo (2 Sam 18,9-10.14.24-25.30-32;19,1-4)

Absalom je slučajno naletel na Davidove ljudi. Jezdil je na mezgu in prišel je pod vejevje velikega hrasta. Obtičal je z glavo na hrastu in obvisel med nebom in zemljo, ko je žival oddirjala izpod njega. Neki mož je to videl in sporočil Joabu: »Glej, videl sem, da visi Absalom na hrastu.« Joab je vzel v roke tri sulice in jih zasadil Absalomu v srce, ko je bil še živ na hrastu.

David je sedel pri mestnih vratih, čuvaj pa je stopil na streho nad vrati ob zidu. Ko je pogledal, je videl, kako nekdo sam teče. Čuvaj je zaklical in javil kralju. Kralj je rekel: »Če je sam, prihaja z dobrim sporočilom na ustnih.« Kralj je ukazal: »Odstopi, postavi se tja!« Odstopil je in stal. Etiopec je prišel in rekel: »Moj gospod in kralj naj sprejme veselo sporočilo: Gospod ti je danes izkazal pravico nasproti vsem, ki so se vzdignili zoper tebe.« Kralj pa je Etiopca vprašal: »Ali je dobro mladeniču Absalomu?« Etiopec je odgovoril: »Kakor temu mladeniču, naj se zgodi sovražnikom mojega gospoda in kralja in vsem, ki se vzdigujejo zoper tebe z zlobnim namenom!«

Kralj se je tedaj zgrozil, stopil v sobo nad vrati in jokal. Grede je takole govoril: »Moj sin Absalom! Moj sin! Moj sin Absalom! O da bi bil vendar jaz umrl namesto tebe! O Absalom, moj sin, moj sin!« Naznanili so Joabu: »Glej, kralj joka in žaluje po Absalomu!« In zmaga se je tisti dan vsemu ljudstvu spremenila v žalost, ker je ljudstvo tisti dan slišalo: »Kralj se žalosti zaradi svojega sina.« Zato se je ljudstvo tisti dan prikradlo v mesto, kakor se prikrade vojska, ki jo je sram, ker je v bitki zbežala.

Psalm (Ps 86,1-2.3-4.5-6)

Odpev: Gospod, poslušaj in usliši me.

Gospod, poslušaj in usliši me,
zakaj beden sem in ubog;
varuj mojo dušo, ker sem ti vdan,
reši svojega služabnika, ki v tebe upa!

Gospod, poslušaj in usliši me.


Ti si moj Bog: usmili se me, Gospod,
neprenehoma te kličem!
Razveseli svojega služabnika,
ker k tebi dviga svojo dušo. Gospod!

Gospod, poslušaj in usliši me.


Ti, Gospod, si dober in milosrčen,
poln usmiljenja do vseh, kateri te kličejo.
Čuj, Gospod, mojo molitev,
poslušaj glas moje prošnje!

Gospod, poslušaj in usliši me.

Evangelij (Mr 5,21-43)

Ko se je Jezus v čolnu prepeljal spet na drugo stran, se je zbrala okoli njega velika množica in je ostal kraj morja. Tedaj pride eden izmed načelnikov shodnice, po imenu Jair; ko ga ugleda, mu pade k nogam in ga zelo prosi: »Moja hčerka umira; pridi in položi roko nanjo, da ozdravi in bo živela.« In Jezus je odšel z njim. Spremljalo ga je pa mnogo ljudi in so ga stiskali.

Neka žena, ki je že dvanajst let imela krvotok in je veliko pretrpela od mnogih zdravnikov ter potrošila vse svoje imetje, pa ji ni nič pomagalo, ampak se ji je še poslabšalo, je slišala o Jezusu, se mu v gneči od zadaj približala in se dotaknila njegove obleke. Mislila je namreč: »Ako se dotaknem tudi le njegove obleke, bom ozdravela.« In pri priči ji je usahnil vir krvi in je začutila, da je bolezen ozdravljena. Jezus je sam pri sebi spoznal, da je šla moč iz njega, se obrnil k množici in rekel: »Kdo se je dotaknil moje obleke?« Učenci so mu rekli: »Vidiš množico, ki te stiska od vseh strani, pa praviš: Kdo se me je dotaknil?« In oziral se je okoli sebe, da bi ugledal njo, ki je to storila. Žena, ki se je zavedala, kaj se je zgodilo, pa je preplašena in drhteč pristopila in se vrgla predenj ter mu povedala vso resnico. On ji je rekel: »Hči, ozdravila te je tvoja vera. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje bolezni.«

Še je govoril, ko pridejo od načelnika shodnice in pravijo: »Tvoja hči je umrla; kaj še nadleguješ Učenika?« Ko Jezus sliši to sporočilo, reče načelniku: »Ne boj se, samo veruj!« In ni pustil nikogar, da bi šel z njim, razen Petra, Jakoba in Jakobovega brata Janeza. Pridejo do načelnikove hiše in opazi hrup in jok in žalno vpitje. Vstopi in jim pravi: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« In posmehovali so se mu.

On pa vse odslovi, vzame s seboj očeta in mater deklice in te, ki so bili z njim, in gre tja, kjer je deklica ležala. Prime deklico za roko in ji ukaže: »Talita kum« – kar pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« In deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Obšla jih je silna groza. Ostro jim je zabičal, naj tega nihče ne zve; in velel je, naj ji dajo jesti.