Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 19,9-11.14-21.31-36

Psalm: Ps 48,2-4.10-11

Evangelij: Mt 7,6.12-14

Vrstica iz evangelija: »Kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« (Mt 7,14)

Berilo (2 Kr 19,9-11.14-21.31-36)

Asirski kralj Senaherib je poslal poslance h kralju Ezekiju: »Tako povejte Judovemu kralju Ezekiju: ›Naj te ne vara tvoj Bog, ki vanj zaupaš in praviš: Jeruzalem ne bo dan v roke asirskega kralja. Glej, sam si slišal, kaj so storili asirski kralji vsem deželam, kako so jih z zakletvijo pokončali. In ti bi se rešil?‹« Ezekija je sprejel pisanje iz rok poslancev in ga prebral. Nato je šel v Gospodovo hišo in ga razgrnil pred Gospodom.



Potem je Ezekija molil: »Gospod, Izraelov Bog, ki prestoluješ na kerubih! Ti edini si Bog vsem kraljestvom na zemlji. Ti si ustvaril nebo in zemljo. Gospod, nagni svoje uho in poslušaj! Gospod, odpri svoje oči in glej! Sliši besede, ki jih je poslal Senaherib, da bi zasramoval živega Boga! Gospod, res so asirski kralji pokončali narode in njih dežele ter pometali njihove bogove v ogenj. Saj to niso bili bogovi, ampak delo človeških rok, les in kamen. Zato so jih mogli pokončati. Zdaj torej, Gospod, naš Bog, reši nas iz njegovih rok, da bodo vsa kraljestva na zemlji spoznala, da si ti, Gospod, edini Bog!«



Tedaj je poslal Amosov sin Izaija tole sporočilo Ezekiju: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Kar si molil k meni zaradi asirskega kralja Senaheriba, sem slišal.‹ To je beseda, ki jo je Gospod govoril o njem: ›Zaničuje te, zasmehuje te devica, hči sionska; maje z glavo za teboj, hči jeruzalemska. Kajti iz Jeruzalema bo izšel ostanek in peščica rešenih s Sionske gore. Gospodova gorečnost bo to storila.‹



Zato Gospod tako govori o asirskem kralju: ›Ne bo prišel v to mesto, ne ustrelil tja puščice, ne ga naskočil s ščitom, ne nasul nasipa zoper njega. Po poti, po kateri je prišel, se bo vrnil, v to mesto ne bo prišel, govori Gospod. To mesto bom branil, da ga rešim, zaradi sebe in zaradi Davida, svojega služabnika.‹«



Tisto noč je šel Gospodov angel in jih v asirskem taboru pobil sto petinosemdeset tisoč. Asirski kralj Senaherib je torej odrinil, odšel in se vrnil ter ostal v Ninivah.

Psalm (Ps 48,2-4.10-11)

Odpev: Bog utrjuje svoje mesto na veke.

Velik je Gospod in vse hvale vreden,

v mestu našega Boga.

Njegova sveta gora, prekrasna višina,

je veselje vse zemlje.

Bog utrjuje svoje mesto na veke.



Vzvišena Sionska gora

je mesto velikega kralja.

V njegovih močnih utrdbah

nam je Bog varna obramba.

Bog utrjuje svoje mesto na veke.



Spominjamo se tvoje milosrčnosti

sredi tvojega svetišča, Gospod.

Tvoje ime in tvoja hvala

sega do kraja zemlje.

Bog utrjuje svoje mesto na veke.

Evangelij (Mt 7,6.12-14)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ne dajajte svetega psom in ne mečite svojih biserov pred svinje, da jih morda z nogami ne pohodijo in se ne obrnejo ter vas raztrgajo. Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim; to je namreč postava in preroki. Vstopíte skozi ozka vrata; zakaj široka so vrata in prostorna je pot, ki drži v pogubo, in mnogo jih je, ki v pogubo hodijo po njej. Kako ozka so vrata in tesna je pot, ki drži v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo!«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 17,5-8.13-15.18

Psalm: Ps 60,3.4-5.12-13

Evangelij: Mt 7,1-5

Vrstica iz evangelija: »Ne sodite, da ne boste sojeni!« (Mt 7,1)

Berilo (2 Kr 17,5-8.13-15.18)

Asirski kralj Salmanasar je šel nad vso deželo, prispel pred Samarijo in jo oblegal tri leta. V devetem letu izraelskega kralja Oseja pa je asirski kralj zavzel Samarijo, odvedel Izraelce v pregnanstvo v Asirijo ter jih naselil po medijskih mestih.



Izraelovi sinovi so se namreč pregrešili zoper Gospoda, svojega Boga, ki jih je pripeljal iz egiptovske dežele izpod oblasti egiptovskega kralja faraona, ter častili tuje bogove. Živeli so po običajih narodov, ki jih je Gospod pregnal pred Izraelovimi sinovi. Gospod je svaril Izraela in Juda po vseh svojih prerokih in vidcih: »Obrnite se od svojih hudobnih potov in spolnjujte moje zapovedi, moje zakone natančno po postavi, ki sem jo dal vašim očetom, in po tem, kar sem vam sporočil po svojih služabnikih prerokih!«



Pa niso poslušali, ampak so postali trdovratni kakor njih očetje, ki niso zaupali Gospodu, svojemu Bogu. Zavrgli so njegove zakone in njegovo zavezo, ki jo je bil sklenil z njihovimi očeti, prav tako tudi njegove naredbe, katere jim je zabičal. Gospod se je zelo razsrdil nad Izraelom; zavrgel jih je izpred svojega obličja, da ni ostalo nič razen Judovega rodu samega.

Psalm (Ps 60,3.4-5.12-13)

Odpev: Gospod, poslušaj in usliši me.

O Bog, zavrnil si nas,

razbil si naše bojne vrste,

jezil si se na nas:

O, dvigni nas zopet!

Gospod, poslušaj in usliši me.



Pretresel si deželo, jo razklal;

zaceli njene razpoke, ker se maje!

Naložil si svojemu ljudstvu trdote,

z omotičnim vinom si nas napojil.

Gospod, poslušaj in usliši me.



O Bog, zakaj si nas zavrgel,

in nič več ne hodiš z našimi vojskami?

Daj nam pomoč zoper sovražnika;

zakaj ničeva je človeška podpora!

Gospod, poslušaj in usliši me.

Evangelij (Mt 7,1-5)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ne sodite, da ne boste sojeni; s kakršno sodbo namreč sodite, s tako boste sojeni, in s kakršno mero merite, s táko se vam bo odmerilo. Kaj pa gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ›Pusti, da vzamem iver iz tvojega očesa‹, pa je bruno v tvojem očesu? Hinavec, izderi najprej bruno iz svojega očesa in potem glej, kako boš vzel iver iz očesa svojega brata.«

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Jer 20,10-13

Psalm: Ps 69,8-10.14.17.33-35

2. berilo: Rim 5,12-15

Evangelij: Mt 10,26-33

Vrstica iz evangelija: »Ne bojte se torej! Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev« (Mt 10,31).

1. berilo (Jer 20,10-13)

Jeremíja govorí: »Že slišim šušljanje mnogih – groza vsepovsod: ›Naznaníte ga! Naznanímo ga!‹ Vsi moji zaupni prijatelji prežé, da se spotaknem: ›Morda se bo dal zapeljáti, pa ga bomo premagali in se maščevali nad njim.‹ A Gospod je z menoj kakor silen junak. Zato se bodo moji preganjalci opotêkli in ne bodo zmagali, zelo bodo osramočeni, ker se jim ne bo posrečilo: sramota bo večna, nepozabna. Gospod nad vojskami, ki preizkušaš pravičnega, ki vidiš obisti in srce, naj vidim tvoje maščevanje nad njimi, saj sem tebi zaupal svojo pravdo. Prepevajte Gospodu, slavite Gospoda, ker rešuje življenje ubogega iz rok hudodelcev.«

Psalm (Ps 69,8-10.14.17.33-35)

Odpev: Gospod, v obilju svoje dobrote me usliši.

Zaradi tebe prenašam sramotenje,

obraz mi pokriva rdečica.

Tujec sem postal svojim bratom,

zakaj gorečnost za tvojo hišo me použiva.

Gospod, v obilju svoje dobrote me usliši.



Gospod, svojo molitev naslavljam nate,

v času, ko boš ti hôtel, o Bog, mi pomagaj.

Usliši me, Gospod, zakaj obilna je tvoja dobrota,

v svojem velikem usmiljenju se obrni k meni!

Gospod, v obilju svoje dobrote me usliši.



Ponižni to vidijo in se veselijo,

zakaj Bog posluša uboge.

Naj ga hvalijo nebesa in zemlja,

morja in vse, kar se v njih giblje.

Gospod, v obilju svoje dobrote me usliši.

2. berilo (Rim 5,12-15)

Bratje in sestre, kakor je po enem človeku prišel na svet greh in po grehu smrt, tako je smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili. Greh je bil namreč na svetu, preden je nastopíla postava. In čeprav se greh ne prišteva, če ni postave, je vendar od Adama do Mojzesa smrt kraljevala tudi nad tistimi, ki se niso pregrešili podobno kakor Adam. On pa je podoba njega, ki je imel priti. Vendar pa z milostnim darom ni tako kakor s prestopkom. Če so namreč zaradi prestopka enega umrli mnogi, sta se v veliko večji meri razlila na mnoge Božja milost in dar, in to po milosti enega človeka, Jezusa Kristusa.

Evangelij (Mt 10,26-33)

Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: »Ne bojte se ljudi! Nič ni zakritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo. Kar vam pravim v temi, povejte pri belem dnevu; in kar slišite na uho, oznanite na strehah. Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti. Bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel! Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej! Vredni ste več kakor veliko vrabcev. Vsakega torej, ki me bo priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa me bo zatájil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatájil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Krn 24,17-25

Psalm: Ps 89,4-5.29-30.31-32.33-34

Evangelij: Mt 6,24-34

Vrstica iz evangelija: »Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za en sam komolec?« (Mt 6,27)

Berilo (2 Krn 24,17-25)

Po smrti duhovnika Jójada so prišli Judovi knezi in se poklonili kralju Jóasu. Kralj je poslušal njihove nasvete in zapustili so hišo Gospoda, Boga svojih očetov, ter služili boginjam in malikom. Tedaj je prišla Božja jeza nad Juda in Jeruzalem zaradi te njihove krivde. Poslal je mednje preroke, da bi jih obrnili h Gospodu. Ti so jih svarili, a niso poslušali.



Tedaj je Božji Duh navdal Zaharija, sina duhovnika Jójada; ustopil se je pred ljudstvo ter jim rekel: »Tako govori Bog: Zakaj prestopate Gospodove zapovedi? Ne boste imeli sreče. Ker ste zapustili Gospoda, je on zapustil vas.«



Zarotili so se zoper njega ter ga na kraljevo povelje posuli s kamenjem v dvoru Gospodove hiše. Kralj Jóas se ni spomnil dobrote, ki mu jo je bil izkazal njegov oče Jójada, ampak je umoril njegovega sina. Ko je ta umiral, je rekel: »Gospod naj vidi in kaznuje.« Ko je preteklo leto, se je vzdignila aramska vojska zoper Jóasa. Ko so prišli v Juda in Jeruzalem, so med ljudstvom pobili vse ljudske kneze in ves njihov plen poslali kralju v Damasku. Dasi je aramska vojska prišla z neznatnim številom mož, jim je vendar Gospod dal v roke zelo veliko vojsko, ker so zapustili Gospoda, Boga svojih očetov. Tako so nad Jóasom izvršili sodbo.



Ko so ti odšli od njega – zapustili so ga namreč hudo bolnega –, sta se njegova služabnika zarotila zoper njega zaradi krvi sina duhovnika Jójada ter ga umorila na njegovi postelji. Tako je umrl. Pokopali so ga v Davidovem mestu, a ne v kraljevskih grobovih.

Psalm (Ps 89,4-5.29-30.31-32.33-34)

Odpev: Bog je milostljiv vekomaj.

Zavezo sem sklenil s svojim izvoljencem,

prisegel sem Davidu, svojemu hlapcu:

na veke utrdim tvoj zarod,

za vse rodove utemeljim tvoj prestol.

Bog je milostljiv vekomaj.



Vekomaj mu ohranim svojo milost

in trdna mu bo ostala moja zaveza.

Njegov zarod naredim večen

in njegov prestol ko nebeške dneve.

Bog je milostljiv vekomaj.



Če zapustijo njegovi sinovi mojo postavo

in ne bodo hodili po mojih poveljih,

bom s šibo kaznoval njih pregreho

in z udarci njihovo krivdo.

Bog je milostljiv vekomaj.



Če oskrunijo moje zakone

in se ne bodo držali mojih zapovedi,

jih bom kaznoval, toda milosti ne bom odtegnil

in svoje zvestobe ne bom prelomil.«

Bog je milostljiv vekomaj.

Evangelij (Mt 6,24-34)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Nihče ne more služiti dvema gospodoma: ali bo namreč enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.



Zato vam pravim: Ne bodite v skrbeh za svoje življenje, kaj boste jedli, tudi ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več ko jed in telo več ko obleka? Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, in vaš nebeški Oče jih živi. Ali niste vi veliko več vredni ko one? Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo dodati svoji postavi en komolec?



In za obleko, kaj ste v skrbeh? Poglejte lilije na polju, kako rastejo; ne trudijo se in ne predejo, a povem vam, da se še Salomon v vsem svojem sijaju ni oblačil kakor katera izmed njih. Če pa travo na polju, ki danes stoji in se jutri vrže v peč, Bog tako oblači, ali ne bo mnogo bolj vas, maloverni? Ne bodite torej v skrbeh in ne povprašujte: ›Kaj bomo jedli in kaj bomo pili ali s čim se bomo oblekli?‹ Zakaj po vsem tem povprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vsega tega potrebujete. Iščite najprej Božjega kraljestva in njegove pravice in vse to vam bo navrženo. Ne bodite torej v skrbeh za jutri, kajti jutrišnji dan bo imel skrb sam zase; zadosti je dnevu njegova lastna težava.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 11,1-4.9-18.20

Psalm: Ps 132,11.12.13-14.17-18

Evangelij: Mt 6,19-23

Vrstica iz evangelija: »Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« (Mt 6,21)

Berilo (2 Kr 11,1-4.9-18.20)

Ko je Ohozijeva mati Atalija videla, da je njen sin mrtev, je sklenila uničiti vse kraljeve potomce. Toda Josaba, hči kralja Jorama in Ohozijeva sestra, je vzela Ohozijevega sina Jóasa, ga skrivaj odstranila izmed kraljevih sinov, ko so jih morili, in ga spravila z njegovo dojiljo vred v spalnico. Tako so ga skrili pred Atalijo, da ni bil umorjen. Ostal je pri njej šest let skrit v Gospodovi hiši, Atalija pa je kraljevala nad deželo.



V sedmem letu pa je dal duhovnik Jójada poklicati stotnike vojakov in stražarjev. Peljal jih je k sebi v Gospodovo hišo, sklenil z njimi zavezo, jih zaprisegel in jim pokazal kraljevega sina. Stotniki so storili povsem tako, kakor je naročil duhovnik Jójada. Vsak je vzel svoje može, tiste, ki so v soboto prihajali, in tiste, ki so v soboto odhajali, in prišel k duhovniku Jójadu. Duhovnik je dal stotnikom sulice in ščite kralja Davida, ki so bili v Gospodovi hiši.



Ko so se stražarji, vsak z orožjem v roki, postavili od južne strani templja do severne strani med oltar in tempelj okoli kralja, je pripeljal kraljevega sina in mu nadel načelek in zapestnice. Tako so ga napravili za kralja, ga mazilili, nato ploskali z rokami in vzklikali: »Živel kralj!«



Ko je Atalija slišala vzklikanje stražarjev in ljudstva, je prišla k ljudstvu v Gospodovo hišo. Pogledala je, in glej, na stojišču je stal kralj, kakor je bil običaj, in pri kralju stotniki in trobentači, in vse ljudstvo dežele se je veselilo in trobilo na trombe. Tedaj je Atalija pretrgala svoja oblačila in zavpila: »Zarota, zarota!« Duhovnik Jójada pa je zapovedal stotnikom, vojnim poveljnikom: »Odpeljite jo med vrstami iz templja! Kdor se ji pridruži, naj bo z mečem ubit!« Duhovnik je namreč naročil, naj ne bo ubita v Gospodovi hiši. Napravili so ji prostor in ko je prišla skoz konjski vhod v kraljevo palačo, je bila tam umorjena.



Nato je Jójada sklenil zavezo med Gospodom in kraljem in ljudstvom, da bodo Gospodovo ljudstvo, prav tako tudi med kraljem in ljudstvom. In vse ljudstvo dežele je šlo v Baalov tempelj in ga razdejalo. Njegove oltarje in podobe so popolnoma zdrobili, Baalovega duhovnika Matana pa umorili pred oltarji. Nato je duhovnik postavil straže pri Gospodovi hiši. Vse ljudstvo dežele se je veselilo in mesto je ostalo mirno.

Psalm (Ps 132,11.12.13-14.17-18)

Odpev: Gospod je izbral svoje svetišče.

Gospod je prisegel Davidu trdno obljubo,

od katere ne bo odstopil:

»Potomca iz tvojega rodu

bom posadil na tvoj prestol.

Gospod je izbral svoje svetišče.



Če bodo tvoji sinovi držali mojo zavezo,

zapovedi, katerih jih učim,

bodo tudi njihovi sinovi

vedno sedeli na tvojem prestolu.«

Gospod je izbral svoje svetišče.



Gospod je izvolil Sion,

si ga zaželel kot svoj sedež:

»To je moje počivališče za vedno;

tu bom prebival, ker sem ga želel.

Gospod je izbral svoje svetišče.



Tam bom vzbudil Davidu rog,

pripravil lučko svojemu maziljencu.

Njegove sovražnike ogrnem s sramoto,

nad njim pa bo žarela moja krona.«

Gospod je izbral svoje svetišče.

Evangelij (Mt 6,19-23)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja in kjer tatovi kopljejo in kradejo. Nabirajte si marveč zakladov v nebesih, kjer jih ne uničuje ne molj ne rja in kjer tatovi ne kopljejo in ne kradejo. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam je tudi tvoje srce. Svetilka tvojega telesa je oko. Če je torej tvoje oko zdravo, bo vse tvoje telo svetlo. Če pa je tvoje oko pokvarjeno, bo vse tvoje telo v temi. Če se torej tvoja notranja luč stemni, kolika bo tema!«