Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kor 3,1-9

Psalm: Ps 33,12-13.14-15.20-21

Evangelij: Lk 4,38-44

Vrstica iz evangelija: »On pa jim je rekel: ›Tudi drugim mestom moram oznaniti evangelij o Božjem kraljestvu, ker sem za to poslan.‹« (Lk 4,43)

Berilo (1 Kor 3,1-9)

Bratje, jaz vam nisem mogel govoriti kakor duhovnim, temveč kakor mesenim, kakor nedoraslim v Kristusu. Mleka sem vam dal piti, ne jedi, ker je še niste zmogli. Pa tudi zdaj je še ne zmorete; zakaj še ste meseni. Dokler je namreč med vami zavist in prepir, ali niste meseni in ali ne živite po človeško?



Kadar namreč kdo pravi: »Jaz sem Pavlov,« a drug: »Jaz pa Apolov,« ali niste le preveč ljudje? Kaj je vendar Apolo in kaj je Pavel? Služabnika sta, po katerih ste vero prejeli, in sicer vsak, kakor mu je dal Gospod. Jaz sem sadil, Apolo je zalival, Bog je rast dajal. Zatorej ni nič ta, ki sadi, in nič ta, ki zaliva, ampak ta, ki daje rast, Bog. Ta, ki sadi in ta, ki zaliva, sta eno, vsak pa bo prejel svoje plačilo po svojem delu. Kajti Božji sodelavci smo, vi pa ste Božja njiva, Božja zgradba.

Psalm (Ps 33,12-13.14-15.20-21)

Odpev: Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.

Blagor narodu, čigar Bog je Gospod,

ljudstvu, ki si ga je izvolil za dedno last.

Z nebes se ozira Gospod,

vidi vse človeške otroke.

Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.



S kraja svojega bivališča

gleda na vse, ki živijo na zemlji:

On, ki je vsem ustvaril srca,

pazi na vsa njihova dela.

Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.



Naša duša čaka Gospoda;

on je naš pomočnik in ščit.

Njega se veseli naše srce,

zaupamo v njegovo sveto ime.

Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.

Evangelij (Lk 4,38-44)

Ko je Jezus vstal iz shodnice v Kafarnáumu, je šel v Simonovo hišo. Simonova tašča pa je imela hudo mrzlico in prosili so ga zanjo. Sklonil se je nadnjo ter zapovedal mrzlici in pustila jo je; pri priči je vstala in jim stregla. Ob sončnem zahodu pa so vsi, ki so imeli bolnike z različnimi boleznimi, té pripeljali k njemu in on je na vsakega izmed njih polagal roke in jih ozdravljal. Tudi zli duhovi so odhajali iz mnogih in so vpili: »Ti si Božji Sin.« Pa jim je prepovedal in ni pustil govoriti, ker so vedeli, da je Kristus.



Ko se je zdanilo, je odšel in se napotil na samoten kraj. Množice so ga iskale in prišle do njega. Pridrževale so ga, da bi ne šel od njih, on jim je pa rekel: »Tudi drugim mestom moram oznaniti Božje kraljestvo, ker sem za to poslan.« In učil je v shodnicah po Judeji.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kor 2,10-16

Psalm: Ps 145,8-14

Evangelij: Lk 4,31-37

Vrstica iz evangelija: »Strmeli so nad njegovim naukom, kajti njegova beseda je bila izrečena z oblastjo.« (Lk 4,32)

Berilo (1 Kor 2,10-16)

Bratje, Duh preiskuje vse, celo Božje globočine. Kajti kdo izmed ljudi ve, kaj je v človeku, kakor le človekov duh, ki je v njem? Tako tudi, kar je Božjega, nihče ne pozna, kakor le Božji Duh. Mi nismo prejeli duha svetá, temveč Duha, ki je iz Boga, da bi spoznali, kar nam je Bog milostno daroval: in to tudi oznanjamo, ne z besedami, kakor jih uči človeška modrost, marveč kakor jih uči Duh, tako da razlagamo duhovno, kar je duhovnega. Čutni človek pa ne sprejema, kar je Božjega Duha, kajti zanj je to nespamet in ne more razumeti, ker se to presoja duhovno; duhovni pa presoja vse, a njega samega ne presoja nihče. »Zakaj kdo je spoznal Gospodovo misel, da bi njega učil?« Mi pa imamo Kristusovo misel.

Psalm (Ps 145,8-14)

Odpev: Gospod je vedno pravičen.

Blag in usmiljen je Gospod,

potrpežljiv in premilostljiv.

Dober je Gospod vsem,

usmiljen do vseh svojih del.

Gospod je vedno pravičen.



Naj te hvalijo, Gospod, vsa tvoja dela,

tvoji sveti naj te slavijo;

naj poročajo o slavi tvojega kraljestva,

naj govorijo o tvoji moči.

Gospod je vedno pravičen.



Da oznanijo človeškim sinovom tvojo moč

in slavo tvojega sijajnega kraljestva.

Tvoje kraljestvo je kraljestvo vseh vekov,

tvoje gospostvo je za vse rodove.

Gospod je vedno pravičen.



Resničen je Gospod v vseh svojih besedah,

dober v vseh svojih delih;

Gospod zadržuje vse, ki padajo,

dviga vse, ki so tlačeni.

Gospod je vedno pravičen.

Evangelij (Lk 4,31-37)

Tisti čas je prišel Jezus v Kafarnáum, in jih je v soboto učil. In strmeli so nad njegovim naukom, kajti njegova beseda je bila polna oblasti. V shodnici pa je bil človek, ki je imel hudega duha, in je zakričal z močnim glasom: »Pusti! Kaj imaš ti z nami, Jezus Nazarečan? Si prišel, da nas pogubiš? Vem, kdo si – svetnik Božji.« Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Hudi duh ga je vrgel na sredo ter šel iz njega in ga ni nič poškodoval. Groza je obšla vse in govorili so med seboj: »Kakšna je ta beseda, da z oblastjo in močjo ukazuje hudim duhovom in odhajajo?« In širil se je glas o njem po vseh krajih v okolici.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kor 2,1-5

Psalm: Ps 119,97.98.99.100.101.102

Evangelij: Lk 4,16-30

Vrstica iz evangelija: »In začel jim je govoriti: ›Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.‹« (Lk 4,21)

Berilo (1 Kor 2,1-5)

Ko sem jaz prišel k vam, bratje, nisem prišel z visokostjo besede ali modrosti vam oznanjat Božje pričevanje. Sklenil sem bil namreč nič drugega ne vedeti med vami ko za Jezusa Kristusa, in to križanega. Prišel sem k vam slaboten in v strahu in velikem trepetu, in moja beseda in moja pridiga ni bila v prepričevalnih besedah modrosti, ampak v skazovanju Duha in moči, da bi vaša vera ne slonela na človeški modrosti, ampak na Božji moči.

Psalm (Ps 119,97.98.99.100.101.102)

Odpev: Ljubim Božjo postavo.

Kako ljubim tvojo postavo!

Ves dan jo premišljujem.

Naredila me je modrejšega od sovražnikov,

ker je vekomaj z menoj.

Ljubim Božjo postavo.



Pametnejši sem od vseh svojih učiteljev,

ker premišljujem tvoje odredbe.

Razumnejši sem od starcev,

ker spolnjujem tvoje zapovedi.

Ljubim Božjo postavo.



Od vsake slabe poti zadržujem svoje noge,

da bi se držal tvojih besed.

Od tvojih odlokov ne krenem,

v njih me ti poučuješ.

Ljubim Božjo postavo.

Evangelij (Lk 4,16-30)

Tisti čas je Jezus prišel v Nazaret, kjer je bil vzrejen; po svoji navadi je šel sobotni dan v shodnico in je vstal, da bi bral. Dali so mu knjigo preroka Izaija. Odprl je knjigo ter našel mesto, kjer je bilo pisano: »Gospodov duh je nad menoj; ker me je mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim; da naznanim jetnikom oproščenje in slepim pogled, da izpustim zatirane v prostost in oznanim leto Božjega usmiljenja.« Zaprl je knjigo, jo dal služabniku in sédel; vseh oči v shodnici so bile vanj uprte.



Začel jim je govoriti: »Danes se je to pismo spolnilo, kakor ste slišali.« Vsi so mu pritrjevali in so se čudili besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust – pa so govorili: »Ali ni to Jožefov sin?« Rekel jim je: »Kajpada mi boste povedali ta pregovor: ›Zdravnik, ozdravi sam sebe!‹ Kar smo slišali, da si storil v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v svojem kraju.« Rekel je pa: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v njegovem kraju.



V resnici vam povem: Mnogo vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dnevih, ko se je zaprlo nebo za tri leta in šest mesecev in je nastala velika lakota po vsej deželi: pa k nobeni izmed njih ni bil Elija poslan razen k vdovi v Sarepto na Sidónskem. In mnogo gobavih je bilo v Izraelu ob času preroka Elizeja, pa nobeden izmed njih ni bil očiščen razen Naamána, ki je bil Sirec.«



Vsi v shodnici so se razsrdili, ko so to slišali. Vstali so, ga vrgli iz mesta ter odvedli na rob hriba, na katerem je bilo njih mesto sezidano, da bi ga pahnili v prepad. Toda on je šel po sredi med njimi – in je odhajal.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Jer 20,7-9

Psalm: Ps 63,2-6.8-9

2. berilo: Rim 12,1-2

Evangelij: Mt 16,21-27

Vrstica iz evangelija: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.« (Mt 16,24)

1. berilo (Jer 20,7-9)

Jeremíja govorí: »Zapêljal si me, Gospod, in dal sem se zapeljati. Premočan si bil zame in si zmagal. Ves dan sem v posmeh, vsi se norčujejo iz mene. Kadar koli govorim, moram vpiti, ›Nasilje in zatiranje!‹ moram klicati. Zares, Gospodova beseda mi je ves dan v sramotenje in zasmeh. Če rečem: ›Ne bom ga več omenjal, ne bom več govoril v njegovem imenu,‹ je v mojem srcu kakor goreč ogenj v mojih kosteh. Trudim se, da bi ga ugásil, pa ne morem.«

Psalm (Ps 63,2-6.8-9)

Odpev: Moj Bog, mojo dušo žeja po tebi.

O Bog, moj Bog, željno te iščem,

mojo dušo žeja po tebi;

moje telo koprni po tebi

kakor suha in izčrpana zemlja po vodi.

Moj Bog, mojo dušo žeja po tebi.



Vate sem se zamaknil v svetišču,

da bi uzrl tvojo moč in tvojo slavo.

Tvoja dobrota je boljša kakor življenje,

moje ustnice te smejo slaviti.

Moj Bog, mojo dušo žeja po tebi.



Zato te bom slavil v svojem življenju,

v tvojem imenu bom dvigal svoje roke.

Kakor z najboljšimi jedili se bo nasičevala moja duša,

v veselju te bodo hvalila moja usta.

Moj Bog, mojo dušo žeja po tebi.



Saj si mi ti pomagal,

v senci tvojih peruti se radujem.

Moja duša se te oklepa,

podpira me tvoja desnica.

Moj Bog, mojo dušo žeja po tebi.

2. berilo (Rim 12,1-2)

Ker je Bog tako usmiljen, vas rotím, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno daritev; tako bo vaše bogoslužje duhovno. In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se z obnovo svojega mišljenja tako preobražajte, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všeč in popolno.

Evangelij (Mt 16,21-27)

Tisti čas je Jezus začel svojim učencem razodevati, da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in tretji dan vstati. Peter pa ga je vzel k sebi in mu začel braniti: »Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!« On pa se je obrnil in rekel Petru: »Poberi se! Proč od mene, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško.«



Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešíti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje? Sin človekov bo namreč prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo vsakemu povrnil po njegovem delu.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kor 1,26-31

Psalm: Ps 33,12-13.18-19.20-21

Evangelij: Mt 25,14-30

Vrstica iz evangelija: »Enemu je dal pet talentov, drugemu dva in tretjemu enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in odpotoval.« (Mt 25,15)

Berilo (1 Kor 1,26-31)

Glejte, bratje, kakšni ste poklicani: ni veliko modrih po mesu, ne veliko mogočnih, ne veliko imenitnih; marveč, kar je na svetu nespametnega, si je Bog izvolil, da bi osramotil modre, in kar je na svetu slabotnega, si je Bog izvolil, da bi osramotil, kar je močnega; Bog si je izvolil, kar je na svetu preprostega in zaničevanega, to, kar ni nič, da uniči to, kar je, da se noben človek ne bo hvalil pred njim.



Od njega pa ste vi v Jezusu Kristusu, ki nam je postal modrost od Boga in pravičnost in posvečenje in odrešenje, kakor je pisano: »Kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu.«

Psalm (Ps 33,12-13.18-19.20-21)

Odpev: Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.

Blagor narodu, čigar Bog je Gospod,

ljudstvu, ki si ga je izvolil za dedno last.

Z nebes se ozira Gospod,

vidi vse človeške otroke.

Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.



Gospodove oči so uprte na nje, ki se ga bojijo,

na nje, ki upajo v njegovo milost,

da otme njih duše smrti

in jih ob lakoti preživlja.

Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.



Naša duša čaka Gospoda:

on je naš pomočnik in ščit.

Njega se veseli naše srce,

zaupamo v njegovo sveto ime.

Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.

Evangelij (Mt 25,14-30)

Tisti čas je povedal Jezus svojim učencem to priliko: Gospodar se je odpravljal na potovanje in je poklical svoje služabnike ter jim izročil svoje premoženje: enemu je dal pet talentov, drugemu dva, tretjemu pa enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in je odpotoval. Tisti, ki je bil prejel pet talentov, je takoj šel z njim kupčevat in je pridobil pet drugih. Prav tako je tudi tisti, ki je bil prejel dva, pridobil dva druga. Tisti, ki je prejel enega, pa je šel, izkopal zemljo in denar svojega gospodarja skril.



Čez dolgo časa pa je prišel gospodar teh služabnikov in napravil z njimi račun. Pristopil je tisti, ki je bil prejel pet talentov, in je prinesel pet drugih talentov ter rekel: »Gospod, pet talentov si mi izročil, glej, pet drugih sem pridobil.« Njegov gospodar mu je rekel: »Prav, dobri in zvesti služabnik, v malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil: pojdi v veselje svojega gospoda!«



Pristopil je tudi tisti, ki je prejel dva talenta, in je rekel: »Gospod, dva talenta si mi izročil, glej, dva druga sem pridobil.« Njegov gospodar mu je rekel: »Prav, dobri in zvesti služabnik, v malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil: pojdi v veselje svojega gospoda!«



Pristopil pa je tudi ta, ki je bil prejel en talent, in je rekel: »Gospod, poznam te, da si trd človek; žanješ, kjer nisi sejal, in pobiraš, kjer nisi vejal; zbal sem se in sem šel ter zakopal tvoj talent v zemljo. Glej, tu imaš, kar je tvojega.«



Njegov gospodar mu je odgovoril: »Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal, in pobiram, kjer nisem vejal; torej bi bil moral dati moj denar menjalcem in ob svojem prihodu bi jaz prejel svojo lastnino z obrestmi. Vzemite mu torej talent in ga dajte tistemu, ki ima deset talentov! Kajti vsakemu, kdor ima, se bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima. Neporabnega služabnika pa vrzite ven v temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.«