Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Job 1,6-22

Psalm: Ps 17,1.2-3.6-7

Evangelij: Lk 9,46-50

Vrstica iz evangelija: »Kdor je namreč med vami vsemi najmanjši, ta je velik.« (Lk 9,48b)

Berilo (Job 1,6-22)

Zgodilo se je nekega dne, da so prišli Božji sinovi (angeli) in stopili pred Gospoda; tudi satan je prišel med njimi. Gospod je rekel satanu: »Od kod prihajaš?« Satan je odgovoril Gospodu in rekel: »Potikal sem se po zemlji in se sprehajal po njej.« In Gospod je rekel satanu: »Ali si opazil mojega služabnika Joba? Ni mu enakega na zemlji. Mož je brezgrajen in pravičen, boji se Boga in se vzdržuje hudega.« Satan je odgovoril Gospodu in rekel: »Ali se Job zastonj boji Boga?



Mar ne varuješ ti njega, njegove hiše in vsega, kar je njegovega naokrog? Delo njegovih rok blagoslavljaš in njegova posest se širi v deželi. Toda stegni le svojo roko in se dotakni vsega, kar ima! Resnično, v obraz te bo preklinjal.« Gospod je rekel satanu: »Glej, vse, kar ima, bodi v tvoji roki! Le nadenj ne stegaj svoje roke!« In satan je odšel izpred Gospodovega obličja.



Ko so pa nekega dne Jobovi sinovi in hčere v hiši svojega najstarejšega brata jedli in pili vino, je prišel k Jobu sel in rekel: »Voli so orali in oslice so se pasle poleg njih, pa so vpadli Sabejci, jih ugrabili ter hlapce pobili z ostrim mečem. Le jaz sam sem utekel, da ti sporočim.« Ko je ta še govoril, je prišel drug in rekel: Božji ogenj je padel z neba in požgal ovce in hlapce ter jih pokončal. Le jaz sam sem utekel, da ti sporočim.« Ko je ta še govoril, je prišel drug in rekel: »Kaldejci so postavili tri krdela, planili na kamele, jih ugrabili ter hlapce pobili z ostrim mečem. Le jaz sam sem utekel, dati sporočim.« Ko je ta še govoril, je prišel drug in rekel: »Tvoji sinovi in tvoje hčere so v hiši svojega najstarejšega brata jedli in pili vino. In glej, silen vihar je prihrumel iz puščave, pretresel štiri vogle hiše, da se je sesula na otroke in so umrli. Le jaz sam sem utekel, da ti sporočim.«



Tedaj je Job pretrgal svoje oblačilo, ostrigel svojo glavo, padel na tla in molil: »Nag sem prišel iz materinega naročja in nag se povrnem tja. Gospod je dal in Gospod je vzel, bodi češčeno Gospodovo ime!« Pri vsem tem Job ni grešil in ni nič nespodobnega rekel proti Bogu.

Psalm (Ps 17,1.2-3.6-7)

Odpev: Gospod, poslušaj in usliši me.

Čuj, Gospod, pravično pravdo,

čuj moje vpitje,

poslušaj mojo molitev,

na mojih ustnicah ni zvijače!

Gospod, poslušaj in usliši me.



Od tebe naj pride sodba o meni;

tvoje oči vidijo, kar je prav.

Preišči me, preskusi me z ognjem:

ne boš našel v meni krivice.

Gospod, poslušaj in usliši me.



Kličem k tebi, o Bog, da me uslišiš,

nagni se k meni in me poslušaj.

Pokaži svoje čudovito usmiljenje,

ki rešuješ tiste, ki se k tebi zatekajo.

Gospod, poslušaj in usliši me.

Evangelij (Lk 9,46-50)

Tedaj so Jezusovi učenci premišljevali, kdo bi bil največji med njimi. Jezus, ki je vedel za misel njih srca, pa je vzel otroka, ga postavil poleg sebe ter jim rekel: »Kdor koli sprejme tega otroka v mojem imenu, mene sprejme; in kdor mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal. Kajti kdor je najmanjši med vami vsemi, ta je velik.«



Spregovoril pa je Janez in rekel: »Učenik, videli smo nekoga, ki je v tvojem imenu izganjal hude duhove, pa smo mu branili, ker ne hodi z nami.« Jezus mu je rekel: »Ne branite; kdor namreč ni zoper vas, je za vas.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Ezk 18,25-28

Psalm: Ps 25,4-9

2. berilo: Flp 2,1-11

Evangelij: Mt 21,28-32

Vrstica iz evangelija: »Janezu niste verjeli, cestninarji in vlačuge pa so mu verjeli.« (Mt 21,32)

1. berilo (Ezk 18,25-28)

To govorí Gospod: »Vi pravite: ›Gospodova pot ni pravilna!‹ Slišite vendar, Izraelova hiša: Moja pot da ni pravilna? Ali niso vaše poti nepravilne? Če se pravični odvrne od svoje pravičnosti, če ravna krivično in zato umre, umre zaradi krivice, ki jo je počenjal. Če pa se krivični odvrne od krivičnosti, ki jo je počenjal, in ravna po pravu in pravičnosti, si reši življenje. Ker uvidi in se odvrne od vseh pregreh, ki jih je počenjal, bo zagotovo žível, ne bo umrl.«

Psalm (Ps 25,4-9)

Odpev: Spomni se, Gospod, svojega usmiljenja.

Svoje potí, Gospod, mi daj spoznati,

svojih stezà me naúči.

Vôdi me v svoji resnici in me úči,

saj si ti Bog moje rešitve; ves dan zaupam vate.

Spomni se, Gospod, svojega usmiljenja.



Spomni se, Gospod, svojega usmiljenja,

svojih dobrot, ki so od vekomaj.

Pozabi grehe moje mladosti in moje prestopke,

spomni se me, Gospod, po svoji zvestobi.

Spomni se, Gospod, svojega usmiljenja.



Gospod je iskren in dober,

zato poučuje grešnike o pravi póti.

Ponižne vódi v pravici,

ponižne učí svojih potov.

Spomni se, Gospod, svojega usmiljenja.

2. berilo (Flp 2,1-11)

Bratje in sestre, če premore kaj opominjanje v Kristusu, če kaj spodbujanje iz ljubezni, če kaj občéstvo Duha, če kaj sočustvovanje in usmiljenje, dopolníte moje veselje s tem, da ste istih misli in iste ljubezni, ene duše in enega mišljenja. Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe. Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge. To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu.



Čeprav je bil namreč v Božji podobi, se ni oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izničil, tako da je prevzel podobo hlapca in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal, tako da je postal pokoren vse do smrti, smrti na križu. Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podelil ime, ki je nad vsakim imenom, da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta.

Evangelij (Mt 21,28-32)

Tisti čas je Jezus rekel velikim duhovnikom in starešinam ljudstva: »Kaj se vam zdi? Nekdo je imel dva sina. Stopil je k prvemu in rekel: ›Sin, pojdi danes delat v vinograd!‹ Ta je odgovóril: ›Nočem.‹ Toda pozneje se je premislil in šel. Stopil je k drugemu in rekel isto. Ta je odgovóril: ›Grem, gospod,‹ vendar ni šel. Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?« Rekli so: »Prvi.« Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam: Cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v Božje kraljestvo. Janez je namreč prišel k vam po poti pravičnosti in mu niste verjeli, cestninarji in nečistnice pa so mu verjeli. Vi ste to videli in se tudi pôtlej niste skesali, da bi mu verjeli.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Prd 11,9-12,8

Psalm: Ps 90,3-4.5-6.12-13.14.17

Evangelij: Lk 9,44-45

Vrstica iz evangelija: »Dobro prisluhnite tem besedam. Sin človekov bo namreč izročen v človeške roke.« (Lk 9,44)

Berilo (Prd 11,9-12,8)

Vesêli se, mladenič, v svoji mladosti, in tvoje srce naj bo vedro v tvojih mladih dneh! Hôdi po potih svojega srca in po želji svojih oči! Védi pa, da te za vse to Bog privede pred sodbo! Odpravi nevoljo iz svojega srca, odstrani bolečino iz svojega telesa! A tudi mladost in čas črnih las sta nečimrnost.



Zato se spominjaj svojega Stvarnika v dnevih mladosti, preden pridejo hudi dnevi (starosti) in se približajo leta, o katerih porečeš: »Niso mi všeč!« preden zatemni sonce in svetloba, mesec in zvezde; in po dežju zopet pridejo oblaki; v času, ko se tresejo hišni varuhi, ko se krivijo močni možje, ko praznujejo mlinarice, ker jih je premalo, ko otemnijo, ki gledajo skozi okna, in se vrata na cesto zapirajo; ko ropotanje mlina potihuje, ko se vstaja ob ptičjem petju in umolknejo vse pesmi; ko je človeka strah višin in grozot na potu.



Mandljevec odcveti, kobilica se s težavo premika in kaprovec se razpoči; ko človek odhaja v hišo svoje večnosti in žalovalci krožijo po cesti; preden se pretrga srebrna vrvica, se razbije zlata oljenica, se raztrešči vrč pri studencu, črpalno kolo pade zlomljeno v vodnjak; in se prah povrne v zemljo, kakor je bil, duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal. »Nečimrnost čez nečimrnost!« pravi Pridigar, »vse je nečimrnost!«

Psalm (Ps 90,3-4.5-6.12-13.14.17)

Odpev: Gospod nam je pribežališče od roda do roda.

Umrljive zavračaš v prah, o Bog,

in praviš: » Povrnite se, človeški otroci!«

V tvojih očeh je tisoč let

ko včerajšnji dan, ki je minil.

Gospod nam je pribežališče od roda do roda.



Ti jih razpršiš; so ko jutranji sen,

ko zeleneča rastlina:

zjutraj cvete in zeleni,

zvečer se pokosi in usahne.

Gospod nam je pribežališče od roda do roda.



Nauči nas šteti naše dni,

da pridemo k srčni modrosti!

Obrni se, Gospod! – Doklej?

Bodi usmiljen svojim hlapcem!

Gospod nam je pribežališče od roda do roda.



Hitro nas nasiti s svojim usmiljenjem,

da se bomo radovali vse svoje dni!

Dobrotljivost našega Boga naj bo nad nami,

in delo naših rok nam podpiraj!

Gospod nam je pribežališče od roda do roda.

Evangelij (Lk 9,44-45)

Ko so se vsi čudili vsemu temu, kar je Jezus delal, je rekel svojim učencem: »Dobro poslušajte te besede; Sin človekov bo namreč izdan ljudem v roke.« Oni pa te besede niso umeli; bila je namreč zakrita pred njimi, da je niso razumeli, toda bali so se ga vprašati o tej stvari.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Prd 3,1-11

Psalm: Ps 144,1-2.3-4

Evangelij: Lk 9,18-22

Vrstica iz evangelija: »Nato jim je rekel: ›Kaj pa vi pravite, kdo sem?‹« (Lk 9,20a)

Berilo (Prd 3,1-11)

Vse ima svoj čas in vsak opravek ima svojo uro pod nebom: Je čas rojstva in čas umiranja; čas, da se sadi in čas, da se vsajeno izruva; čas ubijanja in čas ozdravljanja, čas podiranja in čas zidanja. Je čas jokanja in čas smejanja, čas žalovanja in čas plesanja.[Je čas za metanje kamenja in čas zbiranja kamenja, čas objemanja in čas, ko se zdržiš objemanja.] Je čas pridobivanja in čas izgubljanja, čas zbiranja in čas razmetavanja. Je čas trganja in čas šivanja, čas molčanja in čas govorjenja. Je čas ljubezni in čas sovraštva, čas vojne in čas miru.



Kakšen dobiček ima, kdor dela, od tega, da se trudi? Videl sem opravilo, ki ga je Bog dal ljudem, da se z njim ubadajo. On dela vse lepo ob svojem času; tudi večnost jim je položil v srce, samo da človek ne more do kraja doumeti dela, ki ga je Bog napravil.

Psalm (Ps 144,1-2.3-4)

Odpev: Hvaljen Gospod, moj varuh.

Hvaljen Gospod, moj varuh,

ki uri moje roke za boj in bitko;

moja obramba in moj osvoboditelj,

moj ščit in moje zavetje!

Hvaljen Gospod, moj varuh.



Gospod, kaj je človek, da skrbiš zanj,

sin človekov, da nanj misliš?

Človek je podoben dihu vetra,

in njegovi dnevi senci, ki preide.

Hvaljen Gospod, moj varuh.

Evangelij (Lk 9,18-22)

Ko je bil Jezus nekoč v molitvi na samem, so bili z njim učenci in povprašal jih je: »Kdo, pravijo množice, da sem?« Oni so odgovorili: »Janez Krstnik; drugi: Elija; drugi pa, da je vstal kateri izmed starih prerokov.« Rekel jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Peter in rekel: »Božji Maziljenec.« On pa jim je strogo prepovedal to komu praviti in je povedal: »Sin človekov mora veliko trpeti in biti zavržen po starešinah, velikih duhovnikih in pismoukih in biti umorjen in tretji dan vstati.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Prd 1,2-11

Psalm: Ps 90,3-4.5-6.12-13.14.17

Evangelij: Lk 9,7-9

Vrstica iz evangelija: »Herod je rekel: ›Janeza sem jaz dal obglaviti; kdo pa je ta, o katerem slišim take reči?‹« (Lk 9,9)

Berilo (Prd 1,2-11)

»Nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost!« Kaj koristi človeku ves njegov trud, s katerim se muči pod soncem? Rodovi odhajajo in drugi prihajajo, zemlja pa vedno ostaja. Sonce vzhaja in sonce zahaja, hiti k svojemu kraju, od koder spet vzhaja. Veter veje proti jugu in se obrača proti severu, vrti se okrog, piha in se vrača k svojemu kroženju. Vse reke tečejo v morje in morje se ne prenapolni; v kraj, kamor reke tečejo, tja vedno zopet tekó. Vse reči so utrudljive, bolj nego se more dopovedati; oko se ne nasiti z gledanjem, uho se ne napolni s poslušanjem. Kar je bilo, bo zopet; kar se je zgodilo, se bo zopet zgodilo; nič ni novega pod soncem. Ali je kaj, o čemer bi se reklo: »Glej, to je novo!« Zdavnaj je že bilo, v vekih, ki so bili pred nami. Ni spomina na prejšnje; tudi ne poznejše, ki še bodo, ne bo spomina nanje pri tistih, ki bodo pozneje živeli.

Psalm (Ps 90,3-4.5-6.12-13.14.17)

Odpev: Gospod nam je pribežališče od roda do roda.

Umrljive zavračaš v prah, o Bog,

in praviš: » Povrnite se, človeški otroci!«

V tvojih očeh je tisoč let

ko včerajšnji dan, ki je minil.

Gospod nam je pribežališče od roda do roda.



Ti jih razpršiš; so ko jutranji sen,

ko zeleneča rastlina:

zjutraj cvete in zeleni,

zvečer se pokosi in usahne.

Gospod nam je pribežališče od roda do roda.



Nauči nas šteti naše dni,

da pridemo k srčni modrosti!

Obrni se, Gospod! – Doklej?

Bodi usmiljen svojim hlapcem!

Gospod nam je pribežališče od roda do roda.



Hitro nas nasiti s svojim usmiljenjem,

da se bomo radovali vse svoje dni!

Dobrotljivost našega Boga naj bo nad nami,

in delo naših rok nam podpiraj!

Gospod nam je pribežališče od roda do roda.

Evangelij (Lk 9,7-9)

Tisti čas je slišal četrtni oblastnik Herod o vsem, kar se je godilo; bil je v skrbeh, ker so nekateri govorili, da je Janez Krstnik vstal od mrtvih, nekateri, da se je prikazal Elija, nekateri zopet, da je vstal kateri izmed starih prerokov. Herod pa je rekel: »Janeza sem dal jaz obglaviti; kdo je pa ta, o katerem slišim take reči?« In želel je videti Jezusa.