Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Job 38,1.12-21;40,3-5

Psalm: Ps 139,1-3.78.9-10.13-14

Evangelij: Lk 10,13-16

Vrstica iz evangelija: »Kdor vas posluša, mene posluša in kdor vas zaničuje, mene zaničuje.« (Lk 10,16)

Berilo (Job 38,1.12-21;40,3-5)

Tedaj je Gospod odgovoril Jobu iz viharja in rekel: »Ali si kdaj, odkar živiš, zapovedal jutru? Si nakazal zori njeno mesto, da zgrabi robove zemlje in se stresejo z nje brezbožneži? Ta se spreminja ko vosek pod pečatom in se kaže kot lično oblečena. Brezbožnežem pa se odtegne njih luč, in roka, že vzdignjena, se zlomi. Ali si prišel do vrelcev morja in si se sprehajal v prepadu vodovja? Ali so se ti odprla vrata smrti in si videl vrata podzemlja? Ali razumeš daljine zemlje? Povej, če vse to znaš? Kje je pot k prebivališču luči in kje je kraj teme, da ju popelješ v njuno območje in ju poučiš o stezah k njenemu domu? Ti veš, saj si se že takrat rodil; število tvojih dni je veliko.«



Nato je Job Gospodu odvrnil in rekel: »Glej, premajhen sem! Kaj naj ti odvrnem? Svojo roko položim na svoja usta. Enkrat sem govoril, pa ne bom več odgovoril. In dvakrat, pa ne bom nadaljeval.«

Psalm (Ps 139,1-3.78.9-10.13-14)

Odpev: Gospod, vôdi me po poti večnosti.

Gospod, preiskuješ me in me poznaš;

ti prodreš v moje misli od daleč;

ko hodim in ko ležim, ti vidiš

in na vsa moja pota paziš.

Gospod, vôdi me po poti večnosti.



Kam naj grem pred tvojim duhom

in kam naj bežim pred tvojim obličjem?

Če bi se povzpel v nebesa, si ondi,

če bi legel v podzemlje, si tam.

Gospod, vôdi me po poti večnosti.



Če bi vzel peruti zore,

če bi prebival na koncu morja,

tudi tja bi me vodila tvoja roka

in me držala tvoja desnica.

Gospod, vôdi me po poti večnosti.



Ti si namreč naredil moje telo,

me stkal v telesu moje matere;

hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen,

ker so čudovita tvoja dela.

Gospod, vôdi me po poti večnosti.

Evangelij (Lk 10,13-16)

Tisti čas je rekel Jezus: »Gorje ti, Korozáin, gorje ti, Betsájda! Kajti ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so se zgodili v vama, bi že zdavnaj sedela v raševini in pepelu in se spokorila. Vendar bo Tiru in Sidonu na sodbi laže ko vama. In ti, Kafarnaum, ali se boš do neba povzdignil? Ne, do pekla se boš pogreznil. Kdor vas posluša, mene posluša in kdor vas zaničuje, mene zaničuje; kdor pa mene zaničuje, zaničuje tistega, ki me je poslal.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Job 19,21-27

Psalm: Ps 27,7-9.13-14

Evangelij: Lk 10,1-12

Vrstica iz evangelija: »V katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, s čimer vam postrežejo.« (Lk 10,8)

Berilo (Job 19,21-27)

Job je govoril: »Usmilite se me, usmilite se me, vi, moji prijatelji; kajti Božja roka me je zadela. Zakaj me preganjate ko Bog in nočete biti siti mojega mesa? O, da bi se vendar napisale moje besede, o, da bi se vendar zapisale v knjigo, z železnim pisalom in svincem, za vedno vklesale v skalo! Jaz vem, da moj Rešitelj živi, in da se bo, Poslednji, dvignil nad prahom! Tedaj bo moja koža zopet okoli mene in v svojem telesu bom videl Boga. Da, jaz sam ga bom videl, moje oči ga bodo gledale, ne kdo drug; po tem mi hrepeni srce v mojih prsih!«

Psalm (Ps 27,7-9.13-14)

Odpev: Gospodove dobrote bom užival v deželi živih.

Sliši, o Gospod, moj glas, ko kličem;

usmili se me in usliši me!

Tebi govori moje srce, moje obličje tebe išče;

tvoj obraz iščem, Gospod.

Gospodove dobrote bom užival v deželi živih.



Ne skrivaj pred menoj svojega obraza,

ne odklanjaj v srdu svojega hlapca;

ti si moja pomoč, nikar me ne zavrzi,

ne zapusti me, Bog, moj rešitelj!

Gospodove dobrote bom užival v deželi živih.



Verujem, da bom užival

Gospodove dobrote v deželi živih.

Upaj v Gospoda, bodi pogumen,

naj se ti okrepi srce, upaj v Gospoda!

Gospodove dobrote bom užival v deželi živih.

Evangelij (Lk 10,1-12)

Tisti čas je Jezus določil drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je hotel sam priti. Govoril jim je: »Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. Pojdite: glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne nosite mošnje ne torbe ne obuvala in nikogar na potu ne pozdravljajte.



V katero koli hišo pridete, recite najprej: ›Mir tej hiši!‹ In če bo tam sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se povrne k vam. V tisti hiši pa ostanite ter jejte in pijte, kar imajo; zakaj delavec je vreden svojega plačila. Ne prehajajte iz hiše v hišo. In v katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, kar se pred vas postavi; ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in oznanjujte: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹



Kadar koli pa pridete v kako mesto, kjer vas ne sprejmejo, pojdite ven na ceste in recite: ›Tudi prah, ki se je prijel iz vašega mesta naših nog, otresamo na vas; vendar to vedite, da se je približalo Božje kraljestvo.‹ Povem vam, da bo oni dan Sodomi laže kakor temu mestu.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Job 9,1-12.14-16

Psalm: Ps 88,10-11.12-13.14-15

Evangelij: Lk 9,57-62

Vrstica iz evangelija: »Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« (Lk 9,58)

Berilo (Job 9,1-12.14-16)

Tedaj je Job odgovoril in rekel: »Resnično, vem, da je tako: kako more človek prav imeti proti Bogu? Če bi se hotel pravdati z njim, bi mu ne mogel na tisoč reči ene odgovoriti. Modrega srca je in silne moči; kdo bi se mu uprl in ostal nepoškodovan? On prestavlja gore, ne da bi to opazile, jih prevrača v svojem srdu. On pretresa zemljo z njenega mesta, da se majejo njeni temelji. On zapove soncu in ne sije ter pod pečatom zapira zvezde. Sam razpenja nebo in stopa po visokih morskih valovih. Veliki voz in Oriona je ustvaril ter Plejade in ozvezdje juga. On dela velike, nedoumljive reči, čudeže, ki jim ni števila.



Če gre poleg mene, ga ne vidim, ko odide, ga ne opazim. Če ugrabi, kdo bi mu zabranil? Kdo bi mu rekel: ›Kaj delaš?‹ Koliko manj bi mu jaz odgovoril, četudi bi svoje besede nanj izbral! Četudi bi bil pravičen, bi ne mogel odgovoriti, temveč bi moral svojega sodnika prositi milosti. Če bi ga poklical, da bi mi odgovoril, bi ne verjel, da bi moj glas uslišal.«

Psalm (Ps 88,10-11.12-13.14-15)

Odpev: Naj pride k tebi moja molitev.

Gospod, k tebi kličem vsak dan,

k tebi razprostiram svoje roke.

Ali delaš čudeže za mrtve?

Ali bodo mrliči vstali in te hvalili?

Naj pride k tebi moja molitev.



Mar se tvoja dobrota oznanja v grobu,

tvoja zvestoba v kraljestvu smrti?

Mar se tvoja čuda razodevajo v temi

in tvoja milost v kraju pozabljenja?

Naj pride k tebi moja molitev.



Jaz pa vpijem k tebi, Gospod,

zjutraj prihaja k tebi moja molitev.

Zakaj zametuješ mojo prošnjo, Gospod,

skrivaš svoje obličje pred mano?

Naj pride k tebi moja molitev.

Evangelij (Lk 9,57-62)

Ko so Jezus in učenci šli po poti, mu je nekdo rekel: »Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« Jezus mu je odgovoril: »Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« Drugemu je pa rekel: »Hodi za menoj!« Ta je dejal: »Gospod, dovoli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.« Toda rekel mu je: »Pusti, naj mrtvi svoje mrtve pokopljejo, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo.« Še drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod, toda dovoli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« Jezus mu je pa rekel: »Nihče, kdor roko položi na plug in se nazaj ozira, ni pripraven za Božje kraljestvo.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Job 3,1-3.11-17.20-23

Psalm: Ps 88,2-3.4-5.6.7-8

Evangelij: Lk 9,51-56

Vrstica iz evangelija: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?« (Lk 9,54-56)

Berilo (Job 3,1-3.11-17.20-23)

Potem je Job odprl svoja usta in preklel svoj dan. Spregovoril je in rekel: »Naj zgine dan, ob katerem sem se rodil, in noč, ko se je reklo: deček je bil spočet. Zakaj nisem v materinem telesu umrl, ali izdihnil, ko sem prišel iz telesa? Zakaj so me sprejela kolena, zakaj prsi, da sem sesal?



Kajti zdaj bi pokojno ležal, spal bi in tako imel mir s kralji in svetovalci zemlje, ki si gradijo groblje; ali s knezi, ki imajo zlatá, ki svoje hiše polnijo s srebrom; ali bi ne bival, kakor zagreben splavljenec, kakor otročiči, ki niso videli svetlobe. Ondi brezbožni nehajo besneti, ondi počivajo onemogli.



Zakaj se daje luč nesrečnemu in življenje v duši zagrenjenim, ki hrepenijo po smrti, pa ne pride, jo iščejo bolj ko zaklade, vriskajo od veselja, se radujejo, ko najdejo grob, možu čigar steza je zastrta in ki ga je Bog obkrožil z ograjo?«

Psalm (Ps 88,2-3.4-5.6.7-8)

Odpev: Naj pride k tebi moja molitev.

Gospod, moj Bog, podnevi te kličem,

ponoči tožim pred seboj.

Naj pride k tebi moja molitev,

nagni svoje uho k mojim klicem!

Naj pride k tebi moja molitev.



Moja duša je nasičena z zlom,

moje življenje se bliža smrti.

Štejejo me med pogrezajoče se v jamo,

postal sem kakor človek brez moči.

Naj pride k tebi moja molitev.



Med mrtvimi je moje ležišče,

sem kakor pobiti, ki ležijo v grobu,

katerih se več ne spominjaš

in so ločeni od tvoje skrbi.

Naj pride k tebi moja molitev.



Vrgel si me v globoko jamo,

v temo in brezno smrti.

Trdo leži na meni tvoj gnev,

z vsemi svojimi valovi me stiskaš.

Naj pride k tebi moja molitev.

Evangelij (Lk 9,51-56)

Ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil Jezus vzet v nebo, se je tudi sam namenil iti v Jeruzalem. Poslal je pred seboj glasnike; ti so šli in stopili v samarijsko vas, da bi mu pripravili prenočišče. Pa ga niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem. Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pride ogenj z neba in jih pokonča?« Toda obrnil se je in ju posvaril. In odšli so v drugo vas.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Dan 7,9-10.13-14 ali Raz 12,7-12

Psalm: Ps 137,1-2a.2bc-3.4-5

Evangelij: Jn 1,47-51

Vrstica iz evangelija: »Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ? Še več kot to boš videl.« (Jn 1,50)

Berilo (Dan 7,9-10.13-14 ali Raz 12,7-12)

Opazoval sem: Tedaj so bili postavljeni prestoli in Staroletni se je usedel. Njegovo oblačilo je bilo belo kakor sneg in lasje njegove glave kakor čista volna; njegov prestol so bili ognjeni plameni in njegova kolesa goreč ogenj. Ognjena reka je tekla in se izlivala iz njega. Tisočkrat tisoči so mu stregli, desettisočkrat desettisoči so stali pred njim. Sodni dvor je sédel in knjige so se odprle.



Gledal sem v nočnih videnjih. Glej, na oblakih neba je prišel Sin človekov; dospel je do Staroletnega in privedli so ga predenj. Dana mu je bila oblast, čast in kraljestvo, in vsa ljudstva, narodi in jeziki so mu služili. Njegova oblast je večna, neminljiva oblast in njegovo kraljestvo neuničljivo.



*ali*



V nebesih je nastala vojska: Mihael in njegovi angeli so se vojskovali zoper zmaja; tudi zmaj se je vojskoval in njegovi angeli, toda niso zmogli in tudi ni bilo v nebesih več mesta zanje. In pahnjen je bil veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje hudič in satan, ki zapeljuje ves svet; pahnjen je bil na zemljo in njegovi angeli so bili pahnjeni z njim.



Slišal sem močan glas v nebesih, ki je govoril: »Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje našega Boga in oblast njegovega Kristusa, kajti pahnjen je bil tožnik naših bratov, ki jih je tožil pred našim Bogom noč in dan. Oni so ga premagali z Jagnjetovo krvjo in z besedo svojega pričevanja in niso ljubili svojega življenja do smrti. Zato se radujte, nebesa in vi, ki prebivate v njih.«

Psalm (Ps 137,1-2a.2bc-3.4-5)

Odpev: Gospod, vpričo angelov ti bom prepeval.

Slavil te bom, Gospod, z vsem srcem,

ker si slišal besede mojih ust;

vpričo angelov ti bom prepeval,

se priklanjal v tvojem svetem templju.

Gospod, vpričo angelov ti bom prepeval.



Slavil bom tvoje ime

zaradi tvoje dobrote in resnice.

Ko sem te klical, si me uslišal,

pomnožil si moč v moji duši.

Gospod, vpričo angelov ti bom prepeval.



Slavili te bodo vsi kralji na zemlji,

ko bodo slišali besede tvojih ust,

in opevali bodo Gospodova pota,

res, velika je Gospodova slava.

Gospod, vpričo angelov ti bom prepeval.

Evangelij (Jn 1,47-51)

Ko Jezus vidi, da prihaja k njemu Natanael, reče o njem: »Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Natanael ga vpraša: »Od kod me poznaš?« Jezus mu odgovori: »Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvinim drevesom, sem te videl.« Natanael mu pravi: »Učenik, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.« Jezus mu odgovori: »Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ? Še kaj večjega kot to boš videl.« In reče mu: »Resnično, resnično, povem vam: Videli boste nebo odprto in Božje angele gor in dol hoditi nad Sinom človekovim.«