Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: DanD 13,1-9.15-17.19-30.33-62
Psalm: Ps 23,1-6
Evangelij: Jn 8,1-11 ali Jn 8,12-20

Vrstica iz evangelija: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« (Jn 8,7)

Berilo (DanD 13,1-9.15-17.19-30.33-62)

Tiste dni je v Babilonu prebival mož Joakim. Vzel si je za ženo Helkijevo hčer Suzano; bila je silno lepa in se je bala Gospoda. Tudi njeni starši so bili pravični in so vzgojili svojo hčer po Mojzesovi postavi. Joakim je bil silno bogat. Imel je vrt ob svoji hiši. Pri njem so se zbirali Judje, ker je bil izmed vseh najuglednejši.

Tisto leto sta bila postavljena izmed ljudstva dva starešina za sodnika, o kakršnih je govoril Gospod: »Krivica je prihajala iz Babilona od starešin, sodnikov, o katerih se je zdelo, da vodijo ljudstvo.« Ta dva sta zahajala v Jóakimovo hišo in k njima so hodili vsi, ki so imeli tožbe.

Ko je ljudstvo opoldne odšlo, je prihajala Suzana in se sprehajala v vrtu svojega moža. Oba starešina, ki sta jo vsak dan videla, ko je prišla in se sprehajala, sta se vnela v poželenju do nje. Spačila sta svojo pamet in odvrnila svoje oči, da ne bi videla nebes in se ne bi spomnila njegovih pravičnih sodb.

Ko sta čakala na primeren dan, se je zgodilo, da je prišla, kakor prejšnje dni, samo z dvema deklicama, in se je hotela v vrtu kopati, ker je bilo vroče. Nihče ni bil tam razen obeh starešin, ki sta se skrila in prežala nanjo. Rekla je deklicama: »Prinesita mi olja in mazila in zaklenita vrtna vrata, da se skopljem.«

Ko sta deklici odšli, sta vstala oba starešina in pritekla k njej. Rekla sta: »Glej, vrtna vrata so zaklenjena, nihče nas ne vidi. Midva te poželiva; zato nama privoli in se nama vdaj! Ako ne, bova pričala zoper tebe, da je bil mladenič pri tebi in da si zato odposlala deklici od sebe.« Suzana je vzdihnila: »V stiskah sem od vseh strani; kajti ako to storim, me čaka smrt, ako pa ne storim, ne bom utekla vajinim rokam. Pa bolje je zame, da tega ne storim in padem vama v roke, kakor da grešim pred Gospodovim obličjem.« In Suzana je zavpila z močnim glasom, a tudi oba starešina sta zavpila proti njej. In eden je stekel in odprl vrtna vrata.

Ko so ljudje v hiši zaslišali vpitje na vrtu, so planili skozi stranska vrata, da bi videli, kaj se je pripetilo. Ko sta starešina povedala svoje izjave, so se služabniki silno sramovali, ker se o Suzani nikdar ni govorilo kaj takega.

Drugo jutro se je ljudstvo zbralo pri njenem možu Joakimu. Prišla sta tudi oba starešina, polna hudobne misli zoper Suzano, da jo izročita v smrt. Rekla sta vpričo ljudstva: »Pošljite po Suzano, Helkijevo hčer, ki je Joakimova žena!« Poslali so hitro ponjo. Prišla je ona, njeni starši, njeni otroci in vsi njeni sorodniki. Zajokali so njeni svojci in vsi, ki so jo videli.

Oba starešina pa sta vstala sredi ljudstva in položila roke na njeno glavo. Ona pa je jokaje pogledala proti nebu, ker je njeno srce zaupalo v Gospoda. Starešina sta rekla: »Ko sva se sprehajala po vrtu, je ta vstopila z dvema deklicama, zaklenila vrtna vrata in odpustila deklici. K njej je prišel mladenič, ki je bil skrit, in se ulegel k njej. Midva, ki sva bila v kotu na vrtu, pa sva videla hudobijo in pritekla k njima. Videla sva ju sicer skupaj, pa njega nisva mogla prijeti, ker je bil močnejši od naju; odprl je vrata in pobegnil. Njo sva prijela in vprašala, kdo je bil mladenič, pa nama ni hotela povedati. To pričava.« Zbor jima je verjel kot starešinama ljudstva in sodnikoma. Obsodili so jo na smrt.

Suzana je glasno zavpila in molila: »Večni Bog, ki poznaš skrito, ki vse veš, preden se zgodi! Ti veš, da sta sodnika lažnivo pričala zoper mene. Glej, zdaj umrjem, čeprav nisem ničesar storila, česar me ta dva zlobno dolžita.« In Gospod je uslišal njeno vpitje.

Ko so jo vodili v smrt, je Bog obudil Svetega Duha v mladeniču Danielu. Ta je zavpil z močnim glasom: »Nedolžen sem nad njeno krvjo!« Vse ljudstvo se je obrnilo k njemu in vprašalo: »Kaj je to, kar si rekel?« Stopil je sredi med nje in odgovoril: »Ali ste tako nespametni, Izraelovi sinovi? Brez preiskave in brez zanesljivega spoznanja obsojate Izraelovo hčer? Vrnite se k sodbi; kajti sodnika sta lažnivo pričala zoper njo!«

Tedaj se je vse ljudstvo naglo vrnilo in starešine so mu rekli: »Sedi semkaj v našo sredo in nam poročaj; kajti Bog ti je dal prednost starosti!« Tedaj jim je Daniel rekel: »Ločite ju daleč narazen, jaz ju bom zaslišal!«

Ko sta bila ločena drug od drugega, je poklical enega izmed njiju in mu rekel: »Od zlih dni zastarani grešnik! Zdaj so prišli nad tebe tvoji grehi, ki si jih poprej počenjal, ko si izrekal krivične sodbe, nedolžne obsojal in krivične oproščal, dasi govori Gospod: ›Nedolžnega in pravičnega ne ubijaj!‹ Zdaj torej, če si jo res videl, povej, pod katerim drevesom si jo videl, da se je s kom spečala?« Ta je odgovoril: »Pod mastiko.« Daniel je odgovoril: »Prav sam sebi na glavo si se zlagal; kajti Božji angel je že dobil od Boga sporočilo, da te razkolje po sredi.«

Ko je dal tega odvesti, je ukazal pripeljati drugega. Rekel mu je: »Potomec Kanaanov, ne Judov! Lepota te je omamila in zlo poželenje je spačilo tvoje srce. Tako sta mogla delati z Izraelovimi hčerami. Te so se iz strahu z vama spečale. Ta Judova hči pa se ni vdala vajini hudobiji. Zdaj mi torej povej: Pod katerim drevesom si jo zasačil, da se je s kom spečala?« Ta je odgovoril: »Pod hrastom.« Daniel mu je odvrnil: »Prav, tudi ti si se zlagal na svojo glavo; kajti Božji angel že čaka z mečem v roki, da te prereže po sredi in vaju uniči.«

Tedaj je ves zbor z močnim glasom zavpil in hvalili so Boga, ki rešuje tiste, ki vanj zaupajo. Vzdignili so se zoper oba starešina; kajti Daniel jima je iz njih lastnih ust dokazal, da sta lažnivo pričala. Storili so jima, kakor sta zlo nameravala svojemu bližnjemu. Storili so po Mojzesovi postavi in ju usmrtili. Tako je bila tisti dan rešena nedolžna kri.

Psalm (Ps 23,1-6)

Odpev: Ne bojim se hudega, ker je Bog z menoj.

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka;
na zelenih pašnikih mi daje ležišča.
K vodam počitka me vodi;
mojo dušo poživlja.

Ne bojim se hudega, ker je Bog z menoj.


Vodi me po pravih potih zaradi svojega imena.
Tudi če bi hodil v temni dolini,
ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj:
tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo.

Ne bojim se hudega, ker je Bog z menoj.


Pogrinjaš mi mizo
vpričo mojih nasprotnikov;
z oljem mi glavo maziliš,
moj kelih je zvrhan.

Ne bojim se hudega, ker je Bog z menoj.


Dobrotljivost in milost mi sledita
vse dni mojega življenja;
in v Gospodovi hiši bom prebival
vse dni življenja.

Ne bojim se hudega, ker je Bog z menoj.

Evangelij (Jn 8,1-11 ali Jn 8,12-20)

Tisti čas je šel Jezus na Oljsko goro. Zjutraj je zopet prišel v tempelj in vse ljudstvo je prihajalo k njemu; in sedel je ter jih učil. Kar pripeljejo pismouki in farizeji ženo, zasačeno pri prešuštvovanju, jo postavijo v sredo in mu rečejo: »Učenik, ta žena je bila zasačena v prešuštvovanju. V postavi nam Mojzes ukazuje take kamnati, kaj pa ti praviš?« To so govorili, ker so ga skušali, da bi ga mogli tožiti. Jezus pa se je pripognil in je s prstom pisal po tleh.

Ko ga pa niso nehali vpraševati, se je vzravnal in jim rekel; »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« In spet se je pripognil in pisal po tleh. Ko so pa to slišali, so drug za drugim odhajali ven, počenši od najstarejših – in ostal je sam in žena v sredi. Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Žena, kje so? Te ni nobeden obsodil?« Ona je rekla: »Nobeden, Gospod.« In Jezus je rekel: »Tudi jaz te ne bom obsodil. Pojdi in odslej ne greši več!«

*ali*

Tisti čas je govoril Jezus farizejem: »Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, marveč bo imel luč življenja.« Farizeji so mu rekli: »Ti pričuješ sam o sebi; tvoje pričevanje ni pravo.« Jezus jim je odgovoril: »Tudi če jaz pričujem sam o sebi, je moje pričevanje pravo, ker vem, od kod sem prišel in kam grem. "Vi pa ne veste, od kod prihajam in kam grem. Vi sodite po mesu, jaz ne sodim nikogar. In če jaz sodim, je moja sodba prava, ker nisem sam, ampak sva jaz in Oče, ki me je poslal. Tudi v vaši postavi je zapisano, da je pričevanje dveh oseb pravo. Jaz sem, ki pričujem o sebi, in Oče, ki me je poslal, pričuje o meni.« "Rekli so mu tedaj: »Kje je tvoj Oče?« Jezus je odgovoril: »Ne poznate ne mene, ne mojega Očeta. Ko bi poznali mene, bi poznali tudi mojega Očeta.« Te besede je govoril pri zakladnici, ko je učil v templju; in nihče ga ni prijel, ker še ni prišla njegova ura.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Ezk 37,12-14
Psalm: Ps 130,1-2.3-4.5-6.7-8
2. berilo: Rim 8,8-11
Evangelij: Jn 11,1-45

Vrstica iz evangelija: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre.« (Jn 11,25)

1. berilo (Ezk 37,12-14)

To govorí Gospod Bog: »Glejte, jaz odprem vaše grobove, vzdignem vas iz vaših grobóv, o moje ljudstvo, in vas pripeljem v Izraelovo deželo. Spoznali boste, da sem jaz Gospod, ko odprem vaše grobove in vas vzdignem iz vaših grobóv, o moje ljudstvo. Svojega duha denem v vas, da boste oživeli, in vas spet postavim na vašo zemljo. Tedaj boste spoznali, da sem jaz, Gospod, govóril in stóril,« govorí Gospod.

Psalm (Ps 130,1-2.3-4.5-6.7-8)

Odpev: Pri Gospodu je obilje rešitve.

Iz globočine, o Gospod, kličem k tebi,
Gospod, usliši moje klice.
Tvoja ušesa naj poslušajo
glas moje ponižne prošnje.

Pri Gospodu je obilje rešitve.


Če boš gledal, o Gospod, na krivdo,
Gospod, kdo bo mogel obstati?
Toda pri tebi je odpuščanje,
da bi ti v spoštovanju služili.

Pri Gospodu je obilje rešitve.


Upam v Gospoda, moja duša upa,
čakam na njegovo besedo.
Moja duša čaka na Gospoda
bolj kakor stražarji na jutro.

Pri Gospodu je obilje rešitve.


Bolj kakor stražarji na jutro,
naj Izrael pričakuje Gospoda!
Zakaj pri Gospodu je dobrota, pri njem je obilje rešitve.
On bo rešil Izraela vse njegove krivde.

Pri Gospodu je obilje rešitve.

2. berilo (Rim 8,8-11)

Bratje in sestre, tisti, ki živijo po mêsu, ne morejo biti všeč Bogu. Vi pa ne živite po mêsu, ampak po duhu, če le prebiva v vas Božji Duh. In če kdo nima Kristusovega Duha, ni njegov. Če pa je v vas Kristus, je telo sicer mrtvo zaradi greha, duh pa je življenje sámo zaradi pravičnosti. In če prebiva v vas Duh njega, ki je obúdil od mrtvih Jezusa, bo on, ki je obúdil Kristusa od mrtvih, po svojem Duhu, ki prebiva v vas, priklical v življenje tudi vaša umrljiva telesa.

Evangelij (Jn 11,1-45)

Tisti čas je bil neki bolnik, Lazar iz Betánije, iz vasi Marije in njene sestre Marte. Marija je bila tista, ki je Gospoda mazilila z dišavnim oljem in mu obrisala noge s svojimi lasmi. Njen brat Lazar je bil bolan. Sestri sta tedaj poslali Jezusu sporočilo: »Gospod, glej, tisti, ki ga imaš rad, je bolan.« Ko je Jezus to slišal, je rekel: »Ta bolezen ni za smrt, ampak v Božje veličastvo, da bo po njej poveličan Božji Sin.«

Jezus je ljubil Marto, njeno sestro in Lazarja. Ko je torej slišal, da je bolan, je ostal še dva dni v kraju, kjer je bil. Nato je rekel učencem: »Pojdimo spet v Judejo.« Učenci so mu dejali: »Učitelj, pravkar so te hoteli Judje kamnáti, pa greš spet tja?« Jezus je odgovóril: »Ali nima dan dvanajst ur? Če kdo hodi podnevi, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta; če pa kdo hodi okrog ponoči, se spotakne, ker v njem ni luči.«

To je rekel, in nato jim je dejal: »Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga zbudim.« Učenci pa so mu rekli: »Gospod, če spi, bo ozdravél.« Jezus je govóril o njegovi smrti, oni pa so mislili, da govori o navadnem spanju. Tedaj jim je Jezus povedal odkrito: »Lazar je umrl. Zaradi vas pa se veselim, da nisem bil tam, da boste verovali. A pojdimo k njemu!« Tomaž, ki se je imenoval Dvojček, je tedaj rekel součencem: »Pojdimo še mi, da umremo z njim!«

Ko je torej Jezus prišel, je zvedel, da je Lazar že štiri dni v grobu. Betánija pa je blizu Jeruzalema, približno petnajst stadijev od njega. Veliko Judov je prišlo k Marti in Mariji, da bi ju tolažili zaradi njunega brata. Ko je Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti; Marija pa je sedela doma.

Marta je tedaj rekla Jezusu: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl; a tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar koli ga zaprosiš.« Jezus ji je rekel: »Tvoj brat bo vstal.« Marta mu je dejala: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.« Jezus ji je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo žível, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« Odgovorila mu je: »Da, Gospod. Trdno verujem, da si ti Kristus, Božji Sin, ki prihaja na svet.« In ko je to rekla, je odšla in poklicala Marijo, svojo sestro. Skrivaj ji je dejala: »Učitelj je tukaj in te kliče.« Ko je ta to slišala, je hitro vstala in mu šla naproti.

Jezus še ni prišel v vas; še vedno je bil na kraju, kjer mu je prišla naproti Marta. Judje, ki so bili pri njej v hiši in jo tolažili, so videli, da je Marija hitro vstala in odšla ven. Stopili so torej za njo, ker so mislili, da je šla h grobu, da bi tam jokala. Marija je prišla tja, kjer je bil Jezus. Ko ga je zagledala, mu je padla k nogam in mu rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl.« Ko je Jezus videl, da joka in da jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, ga je do srca ganilo in je vzdrhtél. In dejal je: »Kam ste ga položili?« Rekli so mu: »Gospod, pridi in poglej!« Jezus se je zjokal. Judje so tedaj govorili: »Glejte, kako ga je imel rad.« Nekateri izmed njih pa so dejali: »Ali ni mógel on, ki je slepemu odprl oči, tudi storiti, da bi ta ne umrl?«

Jezus je bil v sebi spet ganjen in je šel h grobu. Bila je to votlina in pred njo je bil prislonjen kamen. Jezus je rekel: »Odstranite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu je dejala: »Gospod, že ima zadah, saj je četrti dan mrtev.« Jezus ji je rekel: »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala?« Odstranili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal. Vedel sem, da me vselej uslišiš, toda zaradi množice, ki stoji okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.«

In ko je to izrekel, je zaklical z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!« In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povôji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim je rekel: »Razvežite ga in pustíte, naj gre!« Veliko Judov, ki so prišli k Mariji in videli, kaj je stóril, je začelo verovati vanj.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Jer 11,18-20
Psalm: Ps 7,2-3.9-10.11-12
Evangelij: Jn 7,40-53

Vrstica iz evangelija: »Služabniki so odgovorili: 'Še nikoli ni nihče tako govoril.'« (Jn 7,46)

Berilo (Jer 11,18-20)

Gospod, ti si mi razodel in tako sem to zvedel. Takrat si mi pokazal njihove spletke. Bil sem kakor krotko jagnje, ki ga peljejo v zakol. Nisem vedel, da so kovali zle naklepe proti meni: »Pokončajmo drevo z njegovim sadom vred in iztrebimo ga iz dežele živih, da se ne bo več omenjalo njegovo ime!« Gospod nad vojskami, ti sodiš pravično, preiskuješ obisti in srca; daj, da vidim, kako se boš maščeval nad njimi, zakaj tebi sem zaupal svojo pravdo.

Psalm (Ps 7,2-3.9-10.11-12)

Odpev: Gospod, moj Bog, k tebi se zatekam.

Gospod, moj Bog, k tebi se zatekam,
otmi me mojih preganjavcev in me reši,
da me kdo ne zgrabi ko lev,
raztrga in me nihče ne reši.

Gospod, moj Bog, k tebi se zatekam.


Prisodi mi pravico po moji pravičnosti
in po nedolžnosti, ki je v meni!
Končaj zlobo brezbožnih, pravičnega pa okrepi,
ti, pravični, ki preiskuješ srca in obisti!

Gospod, moj Bog, k tebi se zatekam.


Bog je moj varuh,
rešuje vse, ki so pravega srca.
Bog je pravičen sodnik,
vsak dan grozi tistim, ki se ne spreobrnejo.

Gospod, moj Bog, k tebi se zatekam.

Evangelij (Jn 7,40-53)

Ko so nekateri iz množice slišali Jezusove besede, so govorili: »On je zares prerok.« Drugi so rekli: »To je Kristus.« Nekateri pa so govorili: »Menda vendar Kristus ne pride iz Galileje? Ali ne pravi pismo, da pride Kristus iz Davidovega rodu in iz mesta Betlehem, kjer je bil David?« Nastal je torej zaradi njega med množico razpor. Nekateri izmed njih so ga hoteli prijeti, toda nihče ni stegnil rok po njem.

Služabniki so se vrnili k velikim duhovnikom in farizejem in ti so jim rekli: »Zakaj ga niste privedli?« Služabniki so odgovorili: »Nikoli noben človek ni tako govoril.« Farizeji so jim odgovorili: »Ste se mar dali tudi vi preslepiti? Ali je mar vero vanj sprejel kdo izmed voditeljev ali izmed farizejev? A ta drhal, ki ne pozna postave, prekleti so!«

Nikodem, ki je bil prej prišel k njemu in je bil eden izmed njih, jim je rekel: »Ali mar naša postava koga sodi, če ga prej ne zasliši in ne pozve, kaj dela?« Odgovorili so mu: »Kaj si tudi ti iz Galileje? Preišči in spoznaj, da iz Galileje noben prerok ne vstane.« In odšli so vsak na svoj dom.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Mdr 2,1.12-22
Psalm: Ps 34,17-18.19-20.21.23
Evangelij: Jn 7,1-2.10.25-30

Vrstica iz evangelija: »Toda tisti, ki me je poslal, je resničen, in vi ga ne poznate.« (Jn 7,28b)

Berilo (Mdr 2,1.12-22)

Hudobni govorijo med seboj, napačno sodeč: »Zalezujmo pravičnega, ker nam je nadležen in nasprotuje našim delom, ker nam očita prestopke postave in nam oponaša napake naše vzgoje. Baha se, da Boga pozna in se imenuje Gospodovega sina. Postal nam je obtožba našega mišljenja, nadležen nam je že, če ga vidimo, ker njegovo življenje ni podobno drugim in njegova pota so posebna. Ima nas za pokvarjence in se ogiblje naših potov kakor nesnage; blagruje konec pravičnih in se hvali, da ima Boga za očeta.

Poglejmo, ali so njegove besede resnične, in preudarimo, kakšen bo njegov konec! Zakaj če je pravični sin Boga, se bo zanj zavzel in ga otel iz roke nasprotnikov. S sramotenjem in mučenjem ga poskusimo, da spoznamo njegovo krotkost in preizkusimo njegovo potrpežljivost; na sramotno smrt ga obsodimo, saj ga bo po njegovih besedah Bog rešil!« Tako mislijo, pa se motijo, ker jih je zaslepila njih hudobija in ne poznajo Božjih skrivnosti, tudi ne pričakujejo plačila za pobožnost in ne priznavajo nagrade za čiste duše.

Psalm (Ps 34,17-18.19-20.21.23)

Odpev: Blizu je Gospod njim, ki so potrtega srca.

Gospodov obraz je proti njim, ki delajo hudo,
da zbriše z zemlje njihov spomin.
Ko pravični vpijejo, jih Gospod uslišuje
in jih rešuje iz vseh njihovih stisk.

Blizu je Gospod njim, ki so potrtega srca.


Blizu je Gospod njim, ki so potrtega srca,
in v duhu skrušenim pomaga.
Mnogo nadlog zadeva pravičnega,
a iz vseh ga Gospod rešuje.

Blizu je Gospod njim, ki so potrtega srca.


Varuje vse njegove kosti:
niti ena izmed njih se ne bo strla.
Gospod rešuje duše svojih služabnikov,
ne bo se pokoril, kdor koli se k njemu zateče.

Blizu je Gospod njim, ki so potrtega srca.

Evangelij (Jn 7,1-2.10.25-30)

Tisti čas je Jezus hodil po Galileji; po Judeji namreč ni hotel hoditi, ker so ga Judje hoteli umoriti. Bil pa je blizu judovski šotorski praznik. Ko pa so bili njegovi bratje odšli na praznik, je šel tudi sam, ne očitno, ampak bolj na skrivaj.

Govorili so tedaj nekateri izmed Jeruzalemčanov: »Ali ni ta tisti, ki ga hočejo umoriti? In glejte, očitno govori, pa mu nič ne rečejo. Ali so morda res voditelji spoznali, da je on Kristus? Toda o tem vemo, od kod je, o Kristusu pa nihče ne bo vedel, od kod je, kadar pride.« Zaklical je torej Jezus, ko je učil v templju: »Mene poznate in tudi veste, od kod sem! In vendar nisem prišel sam od sebe, ampak biva v resnici tisti, ki me je poslal, in tega vi ne poznate. Jaz ga poznam, ker sem od njega in me je on poslal.«

Hoteli so ga torej prijeti, a nihče ni stegnil rok po njem, ker še ni bila prišla njegova ura.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: 2 Sam 7,4-5.12-14.16
Psalm: Ps 89,2-3.4-5.27.29
2. berilo: Rim 4,13.16-18.22
Evangelij: Mt 1,16.18-21,24 ali Lk 2,41-51

Vrstica iz evangelija: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha.« (Mt 1,20)

1. berilo (2 Sam 7,4-5.12-14.16)

Tiste dni je bila Natanu sporočena Gospodova beseda: »Pojdi in povej mojemu služabniku Davidu: Ko se ti dopolnijo dnevi in pojdeš k svojim očetom, bom določil tvojega telesnega sina za tvojega naslednika in bom utrdil njegovo kraljestvo. Ta bo sezidal hišo mojemu imenu in prestol njegovega kraljestva bom utrdil na veke. Jaz mu bom oče, on mi bo sin. Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bosta obstala pred teboj na veke. Tvoj prestol bo utrjen na veke.«

Psalm (Ps 89,2-3.4-5.27.29)

Odpev: Njegov zarod ostane vekomaj.

Gospodove milosti bom na veke opeval,
vsem rodovom bom oznanjal tvojo zvestobo.
Rekel sem namreč: »Milost ima večne temelje.«
Z nebes si utrdil svojo zvestobo.

Njegov zarod ostane vekomaj.


»Zavezo sem sklenil s svojim izvoljencem,
prisegel sem Davidu, svojemu služabniku:
na veke utrdim tvoj zarod,
za vse rodove utemeljim tvoj prestol.«

Njegov zarod ostane vekomaj.


On me bo klical: Moj oče si ti,
moj Bog in skala mojega zveličanja.
Vekomaj mu ohranim svojo milost
in trdna mu bo ostala moja zaveza.

Njegov zarod ostane vekomaj.

2. berilo (Rim 4,13.16-18.22)

Bratje in sestre, Abrahamu ali njegovemu potomstvu je bila dana obljuba, da bo dedič sveta ne zaradi postave, ampak zaradi pravičnosti iz vere. Zato »iz vere«, da je »po milosti«, da je obljuba zagotovljena za vse potomstvo, ne samo potomstvo iz postave, ampak tudi iz vere Abrahama, ki je oče nas vseh, kakor je pisano: »Za očeta mnogih narodov sem te postavil« pred njim, ki mu je veroval, pred Bogom, ki oživlja mrtve in to, kar ne biva, kliče, da biva. Proti upanju je upal in veroval, da postane oče mnogih narodov, kakor je bilo rečeno: »Tako bo s tvojim potomstvom.« Zato se mu je to tudi štelo v pravičnost.

Evangelij (Mt 1,16.18-21,24 ali Lk 2,41-51)

Jakob je imel sina Jožefa, moža Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki je Kristus. Z rojstvom Jezusa Kristusa pa je bilo tako: Ko je bila njegova mati Marija zaročena z Jožefom, je bila, preden sta prišla skupaj, noseča od Svetega Duha. Ker je bil njen mož, Jožef, pravičen in je ni hotel osramotiti, jo je sklenil skrivaj odsloviti.

Ko je to premišljeval, glej, se mu prikaže v spanju Gospodov angel in pravi: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi svoje žene Marije; kar je namreč spočela, je od Svetega Duha. Rodila bo sina, ki mu daj ime Jezus, ker bo on odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov.« Ko se je Jožef zbudil iz spanja, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel.

*ali*

Jezusovi starši so hodili vsako leto v Jeruzalem na velikonočni praznik. Ko je Jezus dopolnil dvanajst let in so po navadi praznika šli v Jeruzalem ter se po končanih prazniških dneh vračali, je ostal deček Jezus v Jeruzalemu in njegovi starši tega niso opazili.

Misleč, da je pri druščini, so šli dan hoda in ga iskali med sorodniki in znanci. Ko ga niso našli, so se vrnili v Jeruzalem in ga iskali. Po treh dneh so ga našli v templju, ko je sedel sredi učiteljev, jih poslušal in vpraševal. In vsi, ki so ga slišali, so strmeli nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori.

Ko so ga starši zagledali, so ostrmeli in njegova mati mu je rekla: »Otrok, zakaj si nama to storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te žalostna iskala.« In rekel jima je: »Kaj sta me iskala? Ali nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« Toda ona nista razumela besed, ki jima jih je rekel. In vrnil se je z njima ter prišel v Nazaret in jima bil pokoren.