Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 24,8-17

Psalm: Ps 79,1-2.3-5.8.9

Evangelij: Mt 7,21-29

Vrstica iz evangelija: »Zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali.« (Mt 7,25)

Berilo (2 Kr 24,8-17)

Joahin je imel osemnajst let, ko je postal kralj, in tri mesece je vladal v Jeruzalemu. Delal je, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor je delal njegov oče Joakim. V tistem času so prišli služabniki babilonskega kralja Nabuhodónozorja nad Jeruzalem in začeli mesto oblegati. Medtem ko so ga njegovi služabniki oblegali, je prišel babilonski kralj sam nad mesto. Judov kralj Joahin je šel k babilonskemu kralju s svojo materjo, s svojimi služabniki, poglavarji in dvorniki. Babilonski kralj ga je ujel v osmem letu svojega kraljevanja. Odpeljal je od tam vse zaklade Gospodove hiše in zaklade kraljeve palače ter razbil vse zlate posode, ki jih je po Gospodovem povelju kralj Salomon napravil v Gospodovem templju.



Odpeljal je v ujetništvo ves Jeruzalem, vse poglavarje in vojne junake, deset tisoč ujetnikov, tudi vse kovače in ključavničarje. Nič ni ostalo razen ubogega ljudstva po deželi. Joahina je odpeljal ujetega v Babilon; tudi kraljevo mater, kraljeve žene, njegove dvornike in prvake po deželi je odpeljal iz Jeruzalema v Babilon v sužnost; tudi vse vojake, po številu sedem tisoč, in kovače in ključavničarje, po številu en tisoč, same vojne junake, je odpeljal babilonski kralj v ujetništvo v Babilon. Namesto Joahina je babilonski kralj postavil za kralja njegovega strica Matanija in spremenil njegovo ime v Sedekija.

Psalm (Ps 79,1-2.3-5.8.9)

Odpev: Gospod, reši nas zaradi svojega imena.

O Bog, pogani so prišli v tvojo dediščino,

oskrunili so tvoj sveti tempelj,

Jeruzalem so spremenili v grobljo,

tvoje svete so vrgli zverinam.

Gospod, reši nas zaradi svojega imena.



Njihovo kri so prelivali kakor vodo,

ni ga bilo, ki bi jih pokopal.

Doklej, Gospod? Se boš res vedno jezil,

ali bo gorela kot ogenj tvoja nejevolja?

Gospod, reši nas zaradi svojega imena.



O Bog, nikar se ne spominjaj

zoper nas krivic naših prednikov,

hitro naj nas sreča tvoje usmiljenje,

zakaj silno smo bedni.

Gospod, reši nas zaradi svojega imena.



Pomagaj nam, Bog, naš rešitelj,

v slavo svojega imena;

reši nas in odpusti nam grehe

zaradi svojega imena!

Gospod, reši nas zaradi svojega imena.

Evangelij (Mt 7,21-29)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ temveč kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih. Mnogi mi porekó tisti dan: ›Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali hudobnih duhov in v tvojem imenu storili mnogo čudežev?‹ Tedaj jim bom izjavil: ›Nikoli vas nisem poznal. Proč od mene, kateri delate krivico!‹



Vsak, kdor posluša te moje besede in jih spolnjuje, bo torej podoben pametnemu človeku, kateri si je postavil hišo na skalo. In ulila se je ploha in pridrli so nalivi in privršali so vetrovi ter se zagnali v ono hišo: in ni padla, zakaj imela je temelj na skali. Vsak, kdor posluša te moje besede in jih ne spolnjuje, pa bo podoben nespametnemu možu, kateri si je postavil hišo na pesek. In ulila se je ploha in pridrli so nalivi in privršali so vetrovi ter butnili v ono hišo: in padla je in njena podrtija je bila velika.«



Ko je Jezus končal ta svoj govor, so množice strmele nad njegovim naukom. Kajti učil jih je, kakor kdor ima oblast in ne kakor njih pismouki.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Iz 49,1-6

Psalm: Ps 139,1-3.13-15

2. berilo: Apd 13,22-26

Evangelij: Lk 1,57-66.80

Vrstica iz evangelija: »Otrok pa je rastel in se krepil v duhu. In živel je v puščavi do dne, ko je nastopil pred Izraelom« (Lk 1,80)

1. berilo (Iz 49,1-6)

Poslušajte me, otoki, pazite, ljudstva v daljavi! Gospod me je poklical ob rojstvu, mi dal ime že v materinem naročju. Napravil je moja usta kakor oster meč, zakril me je s senco svoje roke, naredil me za gladko puščico, me skril v svojem tulu. Rekel mi je: »Moj služabnik si, Izrael, ki se bom v tebi poveličal.« Jaz pa sem si rekel: »Zaman sem se trudil, za nič in brez koristi sem potratil svojo moč.« Toda pri Gospodu je moja pravica in pri mojem Bogu moje plačilo.



Zdaj pa govori Gospod, ki me je ob rojstvu upodobil za svojega služabnika, da nazaj privedem Jakoba k njemu, da zberem Izraela za njega. Počaščen sem bil v Gospodovih očeh in moj Bog je bil moja moč. Rekel je torej: »Premalo je, da si mi služabnik, da povzdigneš Jakobove rodove in nazaj privedeš Izraelove rešence. Zato te postavim za luč poganskim narodom, da boš moje zveličanje do konca zemlje.«

Psalm (Ps 139,1-3.13-15)

Odpev: Hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen.

Gospod, preiskuješ me in me poznaš;

ti prodreš v moje misli od daleč;

ko hodim in ko ležim, ti vidiš

in na vsa moja pota paziš.

Hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen.



Ti si namreč naredil moje telo,

me stkal v telesu moje matere;

hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen,

ker so čudovita tvoja dela.

Hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen.



Mojo dušo poznaš popolnoma,

ni ti bilo skrito moje bistvo,

ko sem bil oblikovan na skrivnem,

ko sem bil tkan v globočinah zemlje.

Hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen.

2. berilo (Apd 13,22-26)

Tiste dni je Pavel rekel: Bog je našim očetom za kralja obudil Davida, o katerem je tudi pričal: »Našel sem Davida, Jésejevega sina, moža po svojem srcu, ki bo izpolnjeval vse moje želje.« Iz njegovega rodu je Bog poslal Izraelu Odrešenika Jezusa, kakor je bil obljubil; prej, pred njegovim prihodom, pa je oznanil Janez vsemu izraelskemu ljudstvu krst pokore.



Ko je Janez končeval svoje življenje, je govoril: »Nisem tisti, za kogar me imate; a glejte, za menoj prihaja ta, ki mu nisem vreden odvezati obuvala z nog.« Možje, bratje, sinovi Abrahamovega roda, in kar je bogaboječih med vami: nam je poslana beseda odrešenja.

Evangelij (Lk 1,57-66.80)

Elizabeti se je dopolnil čas poroda in je rodila sina. Ko so njeni sosedje in sorodniki slišali, da ji je Gospod izkazal veliko usmiljenje, so se z njo veselili. Osmi dan pa so prišli, da dete obrežejo, in so mu po očetu hoteli dati ime Zaharija. Njegova mati pa je odgovorila: »Nikakor, ampak Janez se bo imenoval!« In rekli so ji: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo takó ime.«



Tedaj so pomignili njegovemu očetu, kako bi ga on hotel imenovati. Zahteval je deščico in zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili. Pri tej priči so se mu razvezala usta in jezik in je govoril ter hvalil Boga. Strah je obšel vse njihove sosede in po vsem judejskem pogorju so govorili o vsem tem. Vsi, ki so to slišali, pa so si vzeli k srcu in so govorili: »Kaj neki bo iz tega otroka? Gospodova roka je bila z njim.« Otrok pa je rastel in se krepil v duhu; in bil je v samoti do dneva, ko se je prikazal Izraelu.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 22,8-13;23,1-3

Psalm: Ps 119,33.34.35.36.37.40

Evangelij: Mt 7,15-20

Vrstica iz evangelija: »Po njihovih sadovih jih boste torej spoznali« (Mt 7,20).

Berilo (2 Kr 22,8-13;23,1-3)

Tedaj je veliki duhovnik Helkija rekel pisarju Safanu: »Knjigo postave sem našel v Gospodovi hiši.« In Helkija je dal knjigo Safanu in ta jo je bral. Potem je pisar Safan šel h kralju in mu sporočil: »Tvoji hlapci so pretopili denar, ki se je našel v templju, in ga izročili delovodjem, ki nadzorujejo v Gospodovi hiši.«



Dalje je pisar Safan sporočil kralju Josiju: »Duhovnik Helkija mi je dal knjigo,« in Safan jo je bral pred kraljem. Ko je kralj slišal besede knjige postave, je pretrgal svoja oblačila. Potem je kralj naročil duhovniku Helkiju, pisarju Safanu in kraljevemu služabniku Asaju: »Pojdite, vprašajte Gospoda zame, za ljudstvo in za vsega Juda o besedah te knjige, ki se je našla! Kajti velika je Gospodova jeza, ki se je vnela zoper nas, ker naši očetje niso poslušali besed te knjige, da bi delali povsem, kar je pisano v njej.«



Kralj je dal pri sebi zbrati vse Judove in jeruzalemske starešine. Potem je kralj šel v Gospodovo hišo in z njim vsi Judovi možje in jeruzalemski prebivalci, duhovniki in preroki ter vse ljudstvo, od najmanjšega do največjega. In bral je pred njimi vse besede knjige zaveze, ki se je našla v Gospodovi hiši. Nato je kralj stopil na svoje mesto in sklenil zavezo pred Gospodom, da bodo hodili za Gospodom, spolnjevali z vsem srcem in vso dušo njegove zapovedi, naredbe in zakone, ter tako izvrševali besede te zaveze, ki so zapisane v tej knjigi. In vse ljudstvo je privolilo v zavezo.

Psalm (Ps 119,33.34.35.36.37.40)

Odpev: Gospod, naj živim po tvojih zapovedih.

Gospod, pokaži mi pot tvojih zakonov

in držal se je bom natančno.

Pouči me, da bom spolnjeval tvojo postavo,

in držal jo bom z vsem svojim srcem!

Gospod, naj živim po tvojih zapovedih.



Vôdi me po stezi tvojih ukazov,

ker se je veselim!

Nagni mi srce k svojim odredbam

in ne k lakomnosti!

Gospod, naj živim po tvojih zapovedih.



Odvrni mi oči od nečimrnosti;

poživi me na svoji poti!

Spolni obljubo svojemu služabniku,

dano za tiste, ki se te boje!

Gospod, naj živim po tvojih zapovedih.

Evangelij (Mt 7,15-20)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Varujte se lažnivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njih sadovih jih boste spoznali. Ali obirajo grozdje s trnja ali smokve z osata? Tako vsako dobro drevo rodi dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad. Ne more dobro drevo roditi slabega sadu in ne slabo drevo roditi dobrega sadu. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, bodo posekali in vrgli v ogenj. Po njih sadovih jih boste torej spoznali.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 19,9-11.14-21.31-36

Psalm: Ps 48,2-4.10-11

Evangelij: Mt 7,6.12-14

Vrstica iz evangelija: »Kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« (Mt 7,14)

Berilo (2 Kr 19,9-11.14-21.31-36)

Asirski kralj Senaherib je poslal poslance h kralju Ezekiju: »Tako povejte Judovemu kralju Ezekiju: ›Naj te ne vara tvoj Bog, ki vanj zaupaš in praviš: Jeruzalem ne bo dan v roke asirskega kralja. Glej, sam si slišal, kaj so storili asirski kralji vsem deželam, kako so jih z zakletvijo pokončali. In ti bi se rešil?‹« Ezekija je sprejel pisanje iz rok poslancev in ga prebral. Nato je šel v Gospodovo hišo in ga razgrnil pred Gospodom.



Potem je Ezekija molil: »Gospod, Izraelov Bog, ki prestoluješ na kerubih! Ti edini si Bog vsem kraljestvom na zemlji. Ti si ustvaril nebo in zemljo. Gospod, nagni svoje uho in poslušaj! Gospod, odpri svoje oči in glej! Sliši besede, ki jih je poslal Senaherib, da bi zasramoval živega Boga! Gospod, res so asirski kralji pokončali narode in njih dežele ter pometali njihove bogove v ogenj. Saj to niso bili bogovi, ampak delo človeških rok, les in kamen. Zato so jih mogli pokončati. Zdaj torej, Gospod, naš Bog, reši nas iz njegovih rok, da bodo vsa kraljestva na zemlji spoznala, da si ti, Gospod, edini Bog!«



Tedaj je poslal Amosov sin Izaija tole sporočilo Ezekiju: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Kar si molil k meni zaradi asirskega kralja Senaheriba, sem slišal.‹ To je beseda, ki jo je Gospod govoril o njem: ›Zaničuje te, zasmehuje te devica, hči sionska; maje z glavo za teboj, hči jeruzalemska. Kajti iz Jeruzalema bo izšel ostanek in peščica rešenih s Sionske gore. Gospodova gorečnost bo to storila.‹



Zato Gospod tako govori o asirskem kralju: ›Ne bo prišel v to mesto, ne ustrelil tja puščice, ne ga naskočil s ščitom, ne nasul nasipa zoper njega. Po poti, po kateri je prišel, se bo vrnil, v to mesto ne bo prišel, govori Gospod. To mesto bom branil, da ga rešim, zaradi sebe in zaradi Davida, svojega služabnika.‹«



Tisto noč je šel Gospodov angel in jih v asirskem taboru pobil sto petinosemdeset tisoč. Asirski kralj Senaherib je torej odrinil, odšel in se vrnil ter ostal v Ninivah.

Psalm (Ps 48,2-4.10-11)

Odpev: Bog utrjuje svoje mesto na veke.

Velik je Gospod in vse hvale vreden,

v mestu našega Boga.

Njegova sveta gora, prekrasna višina,

je veselje vse zemlje.

Bog utrjuje svoje mesto na veke.



Vzvišena Sionska gora

je mesto velikega kralja.

V njegovih močnih utrdbah

nam je Bog varna obramba.

Bog utrjuje svoje mesto na veke.



Spominjamo se tvoje milosrčnosti

sredi tvojega svetišča, Gospod.

Tvoje ime in tvoja hvala

sega do kraja zemlje.

Bog utrjuje svoje mesto na veke.

Evangelij (Mt 7,6.12-14)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ne dajajte svetega psom in ne mečite svojih biserov pred svinje, da jih morda z nogami ne pohodijo in se ne obrnejo ter vas raztrgajo. Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim; to je namreč postava in preroki. Vstopíte skozi ozka vrata; zakaj široka so vrata in prostorna je pot, ki drži v pogubo, in mnogo jih je, ki v pogubo hodijo po njej. Kako ozka so vrata in tesna je pot, ki drži v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo!«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 17,5-8.13-15.18

Psalm: Ps 60,3.4-5.12-13

Evangelij: Mt 7,1-5

Vrstica iz evangelija: »Ne sodite, da ne boste sojeni!« (Mt 7,1)

Berilo (2 Kr 17,5-8.13-15.18)

Asirski kralj Salmanasar je šel nad vso deželo, prispel pred Samarijo in jo oblegal tri leta. V devetem letu izraelskega kralja Oseja pa je asirski kralj zavzel Samarijo, odvedel Izraelce v pregnanstvo v Asirijo ter jih naselil po medijskih mestih.



Izraelovi sinovi so se namreč pregrešili zoper Gospoda, svojega Boga, ki jih je pripeljal iz egiptovske dežele izpod oblasti egiptovskega kralja faraona, ter častili tuje bogove. Živeli so po običajih narodov, ki jih je Gospod pregnal pred Izraelovimi sinovi. Gospod je svaril Izraela in Juda po vseh svojih prerokih in vidcih: »Obrnite se od svojih hudobnih potov in spolnjujte moje zapovedi, moje zakone natančno po postavi, ki sem jo dal vašim očetom, in po tem, kar sem vam sporočil po svojih služabnikih prerokih!«



Pa niso poslušali, ampak so postali trdovratni kakor njih očetje, ki niso zaupali Gospodu, svojemu Bogu. Zavrgli so njegove zakone in njegovo zavezo, ki jo je bil sklenil z njihovimi očeti, prav tako tudi njegove naredbe, katere jim je zabičal. Gospod se je zelo razsrdil nad Izraelom; zavrgel jih je izpred svojega obličja, da ni ostalo nič razen Judovega rodu samega.

Psalm (Ps 60,3.4-5.12-13)

Odpev: Gospod, poslušaj in usliši me.

O Bog, zavrnil si nas,

razbil si naše bojne vrste,

jezil si se na nas:

O, dvigni nas zopet!

Gospod, poslušaj in usliši me.



Pretresel si deželo, jo razklal;

zaceli njene razpoke, ker se maje!

Naložil si svojemu ljudstvu trdote,

z omotičnim vinom si nas napojil.

Gospod, poslušaj in usliši me.



O Bog, zakaj si nas zavrgel,

in nič več ne hodiš z našimi vojskami?

Daj nam pomoč zoper sovražnika;

zakaj ničeva je človeška podpora!

Gospod, poslušaj in usliši me.

Evangelij (Mt 7,1-5)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ne sodite, da ne boste sojeni; s kakršno sodbo namreč sodite, s tako boste sojeni, in s kakršno mero merite, s táko se vam bo odmerilo. Kaj pa gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ›Pusti, da vzamem iver iz tvojega očesa‹, pa je bruno v tvojem očesu? Hinavec, izderi najprej bruno iz svojega očesa in potem glej, kako boš vzel iver iz očesa svojega brata.«