Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kor 9,6-10

Psalm: Ps 112,1-2.5-9

Evangelij: Jn 12,24-26

Vrstica iz evangelija: »Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik.« (Jn 12,16)

Berilo (2 Kor 9,6-10)

Bratje in sestre, pomnite: Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor obilno seje, bo tudi obilno žel. Vsak, kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili; kajti veselega darovalca Bog ljubi. More pa vam Bog vsako milost podeliti v obilni meri, da boste imeli vedno vsega dovolj in vam bo še obilo ostajalo za vsako dobro delo, kakor je pisano: »Razdelil je, dal ubogim, njegova pravičnost ostane vekomaj.« Oni, ki daje sejalcu seme in kruha za živež, pa bo dal in pomnožil vaše seme ter povečal sadove vaše pravičnosti.

Psalm (Ps 112,1-2.5-9)

Odpev: Dobro je človeku, ki je usmiljen.

Blagor mu, kdor se boji Gospoda,

kdor se njegovih zapovedi res veseli.

Njegov zarod bo v deželi mogočen;

rod pravičnih bo blagoslovljen.

Dobro je človeku, ki je usmiljen.



Dobro je človeku, ki je usmiljen in posoja,

ki svoje reči ureja po vesti,

vekomaj ne bo omahnil,

pravični ostane v večnem spominu.

Dobro je človeku, ki je usmiljen.



Ni se mu bati slabih vesti,

njegovo srce je trdno, upa v Gospoda.

Njegovo srce je stanovitno, ne boji se,

dokler ne vidi, da so nasprotniki uničeni.

Dobro je človeku, ki je usmiljen.



Deli in daje ubogim,

njegova darežljivost traja vedno,

njegova moč se dviga v časti;

grešnik to vidi in se jezi.

Dobro je človeku, ki je usmiljen.

Evangelij (Jn 12,24-26)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgubil, kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo meni služi, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ezk 1,2-5.24-28

Psalm: Ps 148,1-2.11-14

Evangelij: Mt 17,22-27

Vrstica iz evangelija: »Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, a tretji dan bo obujen.« (Mt 17,22-23).

Berilo (Ezk 1,2-5.24-28)

Peti dan meseca, v petem letu izgnanstva kralja Joahina, je prišla Gospodova beseda Ezekijelu, Buzijevemu sinu, duhovniku, v kaldejski deželi ob reki Kobaru. Tam je prišla Gospodova roka nadenj. Videl sem, in glej: od severa je privršel vihar z velikim oblakom, polnim plapolajočega ognja. Svetlobni sijaj ga je obdajal, in iz njegove notranjosti se je svetilo kakor škrlat iz sredine ognja. V njegovi sredi so bile postave, podobne štirim živim bitjem. Slišal sem šum njih perutnic, kakor šumenje velikih vodá, kakor grom Vsemogočnega; ko so šla, je bilo glasno šumenje kakor hrup vojske; ko so stala, so pobešala svoje perutnice. Slišalo se je šumenje …



Vrh nebesnega obloka, ki je bil nad njihovimi glavami, je bilo nekaj, kar je bilo videti kakor safir, nekaj, kar je bilo prestolu podobno, je bila zgoraj postava, podobna človeku. In videl sem nekaj kakor bleščeč škrlat, kar je bilo videti kakor ogenj naokrog, od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, in navzgor. Od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, in navzdol, sem videl nekaj kakor ogenj, in svetloba je bila okoli njega. Kakor mavrica na oblaku ob deževnem dnevu, taka je bila svetloba okoli njega. To je bila vnanja prikazen tega, kar je podobno Gospodovemu veličastvu. Ko sem to videl, sem padel na svoj obraz.

Psalm (Ps 148,1-2.11-14)

Odpev: Nebo in zemlja sta polna Božje slave.

Hvalite Gospoda z nebes,

hvalite ga na višavah!

Hvalite ga vsi njegovi angeli,

hvalite ga vse njegove nebesne vojske.

Nebo in zemlja sta polna Božje slave.



Kralji zemlje in vsa ljudstva,

knezi in vsi sodniki na zemlji;

mladeniči in mladenke,

starčki in otroci!

Nebo in zemlja sta polna Božje slave.



Naj hvalijo Gospodovo ime,

ker le njegovo ime je vzvišeno,

njegovo veličastvo sega

nad zemljo in nebo!

Nebo in zemlja sta polna Božje slave.



Dvignil je moč svojemu ljudstvu,

ponos za vse njegove svete,

Izraelove sinove,

za ljudstvo, ki mu je blizu.

Nebo in zemlja sta polna Božje slave.

Evangelij (Mt 17,22-27)

Ko so bili učenci z Jezusom v Galileji, jim je rekel: »Sin človekov bo izdan ljudem v roke, umorili ga bodo in tretji dan bo vstal.« In zelo so se užalostili. Ko so prišli v Kafarnaum, so k Petru pristopili tisti, ki so pobirali davek dveh drahem, in so rekli: »Ali vaš učenik ne plačuje davka dveh drahem?« Odgovoril je: »Da!« Ko je pa vstopil v hišo, ga je Jezus prehitel z vprašanjem: »Simon, kaj se ti zdi, od koga jemljejo zemeljski kralji carino ali davek: od svojih sinov ali od tujcev?« Ker je ta odgovoril: »Od tujcev,« mu je Jezus rekel: »Torej so sinovi prosti. Da jih pa ne pohujšamo, pojdi k morju in vrzi trnek, in prvo ribo, ki se ujame, vzemi, ji odpri usta in boš našel novec statér; tega vzemi in jim ga daj zame in zase.«

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: 1 Kr 19,9.11-13

Psalm: Ps 85,9-14

2. berilo: Rim 9,1-5

Evangelij: Mt 14,22-33

Vrstica iz evangelija: »On mu je dejal: 'Pridi!' In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu.« (Mt 14,29)

1. berilo (1 Kr 19,9.11-13)

Tiste dni je prišel Elija do Božje gore Hóreba in je tam prenočil v votlini. In glej, prišla mu je Gospodova beseda, rekoč: »Pojdi ven in se postavi na gori pred Gospoda.« In glej, Gospod je šel mimo, velik in silen vihar, ki kruši gore in lomi skale, je bil pred Gospodom; a Gospod ni bil v viharju. Za viharjem je bil potres; a Gospod ni bil v potrésu. In za potresom ogenj; a Gospod ni bil v ognju. Za ognjem glas rahlega šepéta. Ko je Elija to slišal, si je s plaščem zagrnil obraz, šel ven in obstal pri vhodu v votlino.

Psalm (Ps 85,9-14)

Odpev: Pokaži nam, Gospod, svojo dobroto!

Poslušam, kaj govorí Gospod Bog svojemu ljudstvu:

o miru govorí svojim zvestim.

Zares, blizu je njegova rešitev za tiste, ki se ga bojijo,

in slava bo prebivala v naši deželi.

Pokaži nam, Gospod, svojo dobroto!



Dobrota in zvestoba se bosta srečali,

pravičnost in mir se bosta poljubila.

Iz zemlje bo pognala zvestoba,

z neba se bo sklonila pravičnost.

Pokaži nam, Gospod, svojo dobroto!



Gospod nam bo izkazal dobroto,

naša dežela bo dajala obilen pridelek.

Pred njim bo šla pravičnost

in utirala pot njegovim korakom.

Pokaži nam, Gospod, svojo dobroto!

2. berilo (Rim 9,1-5)

Bratje in sestre, govorim resnico v Kristusu, ne lažem, moja vest mi je priča v Svetem Duhu: v svojem srcu nosim veliko žalost in nenehno bolečino. Kajti žêlel bi biti sam preklet in ločen od Kristusa v prid svojim bratom, ki so moji rojaki po mesu. Oni so Izraelci. Njim pripadajo posinóvljenje in slava, zaveze in zakonodaja, bogoslužje in obljube; njihovi so očaki in iz njih po mesu izhaja Kristus, Bog, ki je nad vsem, slavljen na veke, amen.

Evangelij (Mt 14,22-33)

Ko se je množica nasitila, je Jezus takoj naročil učencem, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran; sam naj bi medtem odpústil množice. In ko je množice odpústil, je šel na goro, da bi na samem molil. Ko se je zvečerilo, je bil tam sam. Čoln pa se je medtem oddáljil že precej stadijev od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter. Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Peter mu je odgovóril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvómil?« In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli: »Resnično, ti si Božji Sin.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: EstG 14,1.3-5.12.14

Psalm: Ps 97,1-2

Evangelij: Jn 4,19-24

Vrstica iz evangelija: »Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, a tretji dan bo obujen.« (Mt 17,22-23).

Berilo (EstG 14,1.3-5.12.14)

Tiste dni je kraljica Estera v smrtni stiski pribežala h Gospodu in molila h Gospodu, Izraelovemu Bogu: »Moj Gospod, ti edini si naš kralj; pomagaj meni zapuščeni, ki nima nikogar razen tebe! Kajti nevarnost zame je prav blizu. Slišala sem od mladosti v svojem očetnem rodu, da si ti, Gospod, izbral Izraela izmed vseh narodov in naše očete izmed vseh njihovih prednikov v večno dediščino. Spomni se nas, Gospod, in se pokaži v času naše stiske! Osrči me, kralj bogov in gospodovalec sleherne oblasti! Reši nas s svojo roko in pridi na pomoč meni, zapuščeni, ki nima nikogar razen tebe, Gospod!«

Psalm (Ps 97,1-2)

Odpev: Veselite se, pravični, v Gospodu.

Gospod je kralj, zemlja naj se raduje,

veselijo naj se mnogi otoki.

Oblak in tema ga obdajata,

pravica je temelj njegovega prestola.

Veselite se, pravični, v Gospodu.

Evangelij (Jn 4,19-24)

Tisti čas je žena Samarijanka rekla Jezusu: »Gospod, vidim, da si prerok. Naši očetje so molili Boga na tej gori, vi pa govorite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer ga je treba moliti.« Jezus ji pravi: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste molili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. Vi molite, česar ne poznate; mi molimo, kar poznamo, kajti zveličanje prihaja od Judov. Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi molivci molili Očeta v duhu in resnici. Kajti tudi Oče hoče takih molivcev. Bog je duh, in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Hab 1,12-2,4

Psalm: Ps 9,8-9.10-11.12-13

Evangelij: Mt 17,14-20

Vrstica iz evangelija: »Jezus je odvrnil: »O neverni in pokvarjeni rod! Do kdaj vas bom prenašal?« (Mt 17, 17)

Berilo (Hab 1,12-2,4)

Mar nisi ti, Gospod od začetka, moj Sveti, Bog, ki ne umrješ? Pač si ti, Gospod, postavil narod Kaldejcev, da napravi red, ti, Skala, si ga določil, da kaznuje. Tvoje oči so čiste, ne moreš gledati zla, pogleda na zatiranje ne preneseš. Zakaj vendar gledaš na verolomne, zakaj molčiš, ko zlobnež požira pravičnejšega od sebe?



Ti si storil, da so ljudje ko ribe morja, podobne laznini, ki nima vladarja. Sovražnik vse dviga s trnkom, zbira jih v svojo mrežo in spravlja v svoj sak. Ob tem se veseli in raduje! Zato opravlja daritve svojemu saku in zažiga kadilo svoji mreži, zakaj po njih je bogat njegov delež in obilen njegov živež. Toda, ali sme brez konca prazniti svojo mrežo, moriti narode brez prizanašanja? Na svojo opazovalnico bom stopil, na opazovališče se bom postavil: oprezoval bom, da vidim, kaj mi bo rekel, kaj bo odgovoril na mojo tožbo.

Psalm (Ps 9,8-9.10-11.12-13)

Odpev: Ne zapuščaš teh, ki te iščejo, Gospod.

Gospod prestoluje na veke,

postavil je svoj stol za sodbo.

Sodil bo svet pravično,

razsojal ljudstvom po pravici.

Ne zapuščaš teh, ki te iščejo, Gospod.



Gospod bo stiskanemu zavetišče,

ugodno zavetje ob časih stiske.

V tebe bodo upali, kateri tvoje ime poznajo,

ker ne zapuščaš teh, ki te iščejo, Gospod.

Ne zapuščaš teh, ki te iščejo, Gospod.



Pojte Gospodu, ki prebiva na Sionu,

oznanjujte med ljudstvi njegova dela!

Spomnil se jih je kot tisti, ki jih maščuje,

ni pozabil vpitja ubogih.

Ne zapuščaš teh, ki te iščejo, Gospod.

Evangelij (Mt 17,14-20)

Tisti čas je stopil nekdo k Jezusu, se vrgel pred njim na kolena in rekel: »Gospod, usmili se mojega sina, ki je mesečen in hudo trpi; večkrat namreč pade v ogenj in večkrat v vodo. Privedel sem ga bil k tvojim učencem, pa ga niso mogli ozdraviti.«



Jezus je odgovoril: »O neverni in popačeni rod! Doklej bom pri vas? Doklej vas bom prenašal? Privedite mi ga semkaj!« In Jezus mu je zapovedal in hudi duh je odšel od njega in deček je bil od tiste ure zdrav. Takrat so učenci pristopili posebej k Jezusu in rekli: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?« Jezus jim je rekel: »Zato, ker ste imeli premalo vere. Resnično, povem vam: Če boste imeli vero kakor gorčično zrno, porečete tej gori: ›Prestavi se od tod tjakaj,‹ in prestavila se bo in nič vam ne bo nemogoče.«