Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: 2 Kr 4,8-11.14-16

Psalm: Ps 89,2-3.16-17.18-19

2. berilo: Rim 6,3-4.8-11

Evangelij: Mt 10,37-42

Vrstica iz evangelija: »Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ne bo izgubil svojega plačila.« (Mt 10,42)

1. berilo (2 Kr 4,8-11.14-16)

Nekega dne je Elizèj potoval skozi Šuném. Tam je živela premožna žena, ki ga je pregovorila, da je obedoval pri njej. In kadar koli je potem šel mimo, je zavil tja na obèd. Svojemu možu je rekla: »Glej, spoznala sem, da je tisti, ki se vselej oglasí pri nas, svet Božji mož. Naredimo mu torej zidano gornjo izbico in postavimo vanjo posteljo, mizo, stol in svetilko, da se lahko umakne tja, kadar bo prišel k nam!« Ko je nekega dne prišel tja, se je umaknil v gornjo izbo in tam legel. Rekel je svojemu služabniku Gehazíju: »Kaj naj torej naredim zanjo?« Gehazí je rekel: »Na žalost nima sina in njen mož je že star.« Tedaj je rekel: »Pokliči jo!« Ko jo je poklical, je stopila k vratom. Rekel je: »Ko se bo izteklo leto, v tem času, boš objemala sina.«

Psalm (Ps 89,2-3.16-17.18-19)

Odpev: Gospodove milosti bom na veke opeval.

Gospodove milosti bom na veke opeval,

rodu za rodom bom oznanjal njegovo zvestobo.

Rekel sem: »Na veke deliš svojo dobroto,

v nebesih utrjuješ svojo zvestobo.«

Gospodove milosti bom na veke opeval.



Blagor ljudstvu, ki zna veselo vzklikati,

Gospod, v svetlobi tvojega obličja bodo hodili.

Ves dan se bodo radovali nad tvojim imenom,

veselili se bodo zaradi tvojega odrešenja.

Gospodove milosti bom na veke opeval.



Vsa njihova moč dobiva sijaj od tebe,

s svojo dobrohotnostjo dvigaš rog zmagoslavja.

Gospod nas brani in nas váruje,

Izraelov Sveti je opora našemu kralju.

Gospodove milosti bom na veke opeval.

2. berilo (Rim 6,3-4.8-11)

Bratje in sestre, ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopíli na pot novega življenja. Če pa smo s Kristusom umrli, verujemo, da bomo z njim tudi živeli, saj vemo, da Kristus, potem ko je vstal od mrtvih, več ne umre; smrt nad njim nima več oblasti. Kajti kar je umrlo, je umrlo zaradi greha enkrat za vselej, kar pa živí, živí Bogu. Tako tudi vi: mislite, da ste mrtvi za greh, a da živite za Boga, v Kristusu Jezusu.

Evangelij (Mt 10,37-42)

Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: »Kdor ima očeta ali mater rajši kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima sina ali hčer rajši kakor mene, ni mene vreden. Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kdor sprejme vas, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor sprejme preróka, ker je ta prerok, bo dobil plačilo preróka; in kdor sprejme pravičnega, ker je ta pravični, bo dobil plačilo pravičnega. Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je moj učenec, resnično, povem vam, ne bo izgúbil svojega plačila.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Žal 2,2.10-14.18-19

Psalm: Ps 74,1-3.5-7.20-21

Evangelij: Mt 8,5-17

Vrstica iz evangelija: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen.« (Mt 8,8)

Berilo (Žal 2,2.10-14.18-19)

Brez prizanašanja je Gospod uničil vsa Jakobova polja. Podrl je v svojem srdu trdnjave Judove hčere, vrgel je v prah, oskrunil kraljestvo in njegove kneze. Molčé sedijo na tleh starešine sionske hčere, s pepelom so si potresli glavo, prepasani z raševino. K tlom povešajo svoje glave jeruzalemske device. V solzah mi ginejo oči, razburjeno je moje osrčje. Od slabosti padam na zemljo zaradi nesreče mojega ljudstva, ker ginejo otroci in dojenci po mestnih trgih. Svojim materam govorijo: »Kje sta kruh in vino?« Omedlevajo kakor hudo ranjeni po mestnih trgih, umirajo v naročjih svojih mater.



S čim naj te vzporejam, hči jeruzalemska? Čemu naj te primerjam, hči sionska, da te potolažim? Velika kot morje je tvoja nesreča, kdo te more ozdraviti? Tvoji preroki so ti prerokovali laž in prevaro. Niso odkrivali tvoje krivde, da bi obrnili tvojo usodo. Prerokovali so ti izreke v prevaro in zapeljevanje. Vpij vendar h Gospodu, vzdihuj, hči sionska! Tôči solze v potokih podnevi in ponoči! Ne dajaj si pokoja; naj ne počivajo tvoje oči! Vstani, tarnaj ponoči ob začetku straž! Izlivaj svoje srce pred Gospodom! Svoje roke dvigaj k njemu za življenje svojih otrok, ki ginejo od lakote na vogalih vseh cest!

Psalm (Ps 74,1-3.5-7.20-21)

Odpev: Gospod, ne pozabljaj svojih ubogih.

O Bog, zakaj si nas do kraja zavrgel,

zakaj se razvnema tvoja jeza?

Spomni se svoje občine, izvoljenega naroda,

kjer si postavil svoj prestol.

Gospod, ne pozabljaj svojih ubogih.



Nameri svoje korake k razvalinam:

sovražnik je svetišče popolnoma opustošil.

Tvoji nasprotniki so kričali na svetem kraju,

postavili so zmagoslavno svoje zastave.

Gospod, ne pozabljaj svojih ubogih.



Podobni drvarjem, ki v gozdu vihtijo sekiro,

so razbijali njegova vrata.

Tvoje svetišče so sežgali,

do tal oskrunili bivališče tvojega imena.

Gospod, ne pozabljaj svojih ubogih.



Ozri se na svojo zavezo,

ker je po vsej deželi polno nasilja!

Naj se ponižni ne vrača osramočen,

naj ubožec in siromak hvalita tvoje ime!

Gospod, ne pozabljaj svojih ubogih.

Evangelij (Mt 8,5-17)

Ko je Jezus prišel v Kafarnaum, je stopil k njemu stotnik in ga prosil: »Gospod, moj služabnik leži doma mrtvouden in zelo trpi.« Rekel mu je: »Pridem in ga ozdravim.« Stotnik mu je pa odgovoril: »Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Tudi jaz, ki sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj, rečem temu: ›Pojdi‹ in gre; in drugemu ›Pridi‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stori to‹ in stori.«



Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel svojim spremljevalcem: »Resnično, povem vam, toliko vere nisem našel pri nikomer v Izraelu! Povem vam pa, da jih bo veliko prišlo od vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu, otroci kraljestva pa bodo vrženi ven v temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.« In stotniku je rekel Jezus: »Pojdi: kakor si veroval, se ti zgodi!« In služabnik je ozdravel tisto uro.



Ko je prišel Jezus v Petrovo hišo, je videl, da Petrova tašča leži in jo trese mrzlica. In dotaknil se je njene roke in mrzlica jo je zapustila. Vstala je, in mu stregla. Ko se je pa zvečerilo, so mu privedli mnogo obsedenih, in izgnal je z besedo duhove in ozdravil vse bolnike, da se je spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju, ki pravi: ›On je prevzel naše slabosti in nosil naše bolezni.‹

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 25,1-12

Psalm: Ps 137,1-2.3.4-5.6

Evangelij: Mt 8,1-4

Vrstica iz evangelija: »Jezus je iztegnil roko, se ga dotaknil in rekel: 'Hočem, bodi očiščen!'« (Mt 8,3a)

Berilo (2 Kr 25,1-12)

V devetem letu kralja Sedekija, deseti dan desetega meseca, je prišel babilonski kralj Nabuhodónozor z vso svojo vojsko nad Jeruzalem in se pred njim utaboril. Napravili so okoli njega okope. Mesto je bilo oblegano do enajstega leta kralja Sedekija.



Deveti dan četrtega meseca je pritisnila lakota v mestu in ljudstvo ni imelo več kruha. Ko se je mestni zid predrl, so vsi vojaki zbežali ponoči skozi vrata med obema zidovoma, ki so bila ob kraljevem vrtu, medtem ko so bili Kaldejci okrog mesta. Kralj je šel po poti proti dolini ob Jordanu.



Toda kaldejska vojska je drla za kraljem in ga dohitela na planjavi ob Jerihi, potem ko se je vsa njegova vojska razkropila. Kralja so ujeli in ga pripeljali k babilonskemu kralju v Reblo in ta mu je izrekel sodbo. Sedekijeve sinove je dal zaklati pred njegovimi očmi, njemu je iztaknil oči, ga zvezal z bronastima verigama in ga dal odpeljati v Babilon. Sedmi dan petega meseca, to je v devetnajstem letu babilonskega kralja Nabuhodónozorja, je prišel v Jeruzalem njegov služabnik, poglavar telesne straže Nabuzardan. Zažgal je Gospodovo hišo, kraljevo palačo in vse jeruzalemske hiše; vse večje hiše je požgal. Jeruzalemsko obzidje naokrog je podrla kaldejska vojska, ki je bila s poglavarjem telesne straže.



Drugo ljudstvo, kar ga je ostalo v mestu, in uskoke, ki so prešli k babilonskemu kralju, in ostalo množico je poglavar telesne straže Nabuzardan odpeljal v ujetništvo. Izmed ubogih po deželi jih je poglavar telesne straže nekaj pustil za vinogradnike in poljedelce.

Psalm (Ps 137,1-2.3.4-5.6)

Odpev: Naj se mi jezik posuši, če te pozabim!

Ob rekah babilonskih smo sedeli in jokali,

spominjajoč se Siona.

Na vrbe one pokrajine

smo obesili svoje citre.

Naj se mi jezik posuši, če te pozabim!



Tam so naši izganjalci

od nas zahtevali pesmi

in naši mučitelji veselost:

»Pojte nam katero sionskih pesmi!«

Naj se mi jezik posuši, če te pozabim!



Kako naj pojemo Gospodovo pesem

v tuji deželi?

Če pozabim tebe, Jeruzalem,

naj bo pozabljena moja desnica.

Naj se mi jezik posuši, če te pozabim!



Moj jezik naj se mi posuši,

če se ne spomnim tebe,

če ne denem Jeruzalema

nad vse svoje veselje.

Naj se mi jezik posuši, če te pozabim!

Evangelij (Mt 8,1-4)

Ko je prišel Jezus z gore, so ga spremljale velike množice. In glej, pristopil je gobavec, padel predenj in rekel: »Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.« Jezus je stegnil roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem, bodi očiščen!« In takoj je bil očiščen od gob. Jezus mu je pa naročil: »Glej, da nikomur ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in prinesi dar, ki ga je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 24,8-17

Psalm: Ps 79,1-2.3-5.8.9

Evangelij: Mt 7,21-29

Vrstica iz evangelija: »Zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali.« (Mt 7,25)

Berilo (2 Kr 24,8-17)

Joahin je imel osemnajst let, ko je postal kralj, in tri mesece je vladal v Jeruzalemu. Delal je, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor je delal njegov oče Joakim. V tistem času so prišli služabniki babilonskega kralja Nabuhodónozorja nad Jeruzalem in začeli mesto oblegati. Medtem ko so ga njegovi služabniki oblegali, je prišel babilonski kralj sam nad mesto. Judov kralj Joahin je šel k babilonskemu kralju s svojo materjo, s svojimi služabniki, poglavarji in dvorniki. Babilonski kralj ga je ujel v osmem letu svojega kraljevanja. Odpeljal je od tam vse zaklade Gospodove hiše in zaklade kraljeve palače ter razbil vse zlate posode, ki jih je po Gospodovem povelju kralj Salomon napravil v Gospodovem templju.



Odpeljal je v ujetništvo ves Jeruzalem, vse poglavarje in vojne junake, deset tisoč ujetnikov, tudi vse kovače in ključavničarje. Nič ni ostalo razen ubogega ljudstva po deželi. Joahina je odpeljal ujetega v Babilon; tudi kraljevo mater, kraljeve žene, njegove dvornike in prvake po deželi je odpeljal iz Jeruzalema v Babilon v sužnost; tudi vse vojake, po številu sedem tisoč, in kovače in ključavničarje, po številu en tisoč, same vojne junake, je odpeljal babilonski kralj v ujetništvo v Babilon. Namesto Joahina je babilonski kralj postavil za kralja njegovega strica Matanija in spremenil njegovo ime v Sedekija.

Psalm (Ps 79,1-2.3-5.8.9)

Odpev: Gospod, reši nas zaradi svojega imena.

O Bog, pogani so prišli v tvojo dediščino,

oskrunili so tvoj sveti tempelj,

Jeruzalem so spremenili v grobljo,

tvoje svete so vrgli zverinam.

Gospod, reši nas zaradi svojega imena.



Njihovo kri so prelivali kakor vodo,

ni ga bilo, ki bi jih pokopal.

Doklej, Gospod? Se boš res vedno jezil,

ali bo gorela kot ogenj tvoja nejevolja?

Gospod, reši nas zaradi svojega imena.



O Bog, nikar se ne spominjaj

zoper nas krivic naših prednikov,

hitro naj nas sreča tvoje usmiljenje,

zakaj silno smo bedni.

Gospod, reši nas zaradi svojega imena.



Pomagaj nam, Bog, naš rešitelj,

v slavo svojega imena;

reši nas in odpusti nam grehe

zaradi svojega imena!

Gospod, reši nas zaradi svojega imena.

Evangelij (Mt 7,21-29)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ temveč kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih. Mnogi mi porekó tisti dan: ›Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali hudobnih duhov in v tvojem imenu storili mnogo čudežev?‹ Tedaj jim bom izjavil: ›Nikoli vas nisem poznal. Proč od mene, kateri delate krivico!‹



Vsak, kdor posluša te moje besede in jih spolnjuje, bo torej podoben pametnemu človeku, kateri si je postavil hišo na skalo. In ulila se je ploha in pridrli so nalivi in privršali so vetrovi ter se zagnali v ono hišo: in ni padla, zakaj imela je temelj na skali. Vsak, kdor posluša te moje besede in jih ne spolnjuje, pa bo podoben nespametnemu možu, kateri si je postavil hišo na pesek. In ulila se je ploha in pridrli so nalivi in privršali so vetrovi ter butnili v ono hišo: in padla je in njena podrtija je bila velika.«



Ko je Jezus končal ta svoj govor, so množice strmele nad njegovim naukom. Kajti učil jih je, kakor kdor ima oblast in ne kakor njih pismouki.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Iz 49,1-6

Psalm: Ps 139,1-3.13-15

2. berilo: Apd 13,22-26

Evangelij: Lk 1,57-66.80

Vrstica iz evangelija: »Otrok pa je rastel in se krepil v duhu. In živel je v puščavi do dne, ko je nastopil pred Izraelom« (Lk 1,80)

1. berilo (Iz 49,1-6)

Poslušajte me, otoki, pazite, ljudstva v daljavi! Gospod me je poklical ob rojstvu, mi dal ime že v materinem naročju. Napravil je moja usta kakor oster meč, zakril me je s senco svoje roke, naredil me za gladko puščico, me skril v svojem tulu. Rekel mi je: »Moj služabnik si, Izrael, ki se bom v tebi poveličal.« Jaz pa sem si rekel: »Zaman sem se trudil, za nič in brez koristi sem potratil svojo moč.« Toda pri Gospodu je moja pravica in pri mojem Bogu moje plačilo.



Zdaj pa govori Gospod, ki me je ob rojstvu upodobil za svojega služabnika, da nazaj privedem Jakoba k njemu, da zberem Izraela za njega. Počaščen sem bil v Gospodovih očeh in moj Bog je bil moja moč. Rekel je torej: »Premalo je, da si mi služabnik, da povzdigneš Jakobove rodove in nazaj privedeš Izraelove rešence. Zato te postavim za luč poganskim narodom, da boš moje zveličanje do konca zemlje.«

Psalm (Ps 139,1-3.13-15)

Odpev: Hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen.

Gospod, preiskuješ me in me poznaš;

ti prodreš v moje misli od daleč;

ko hodim in ko ležim, ti vidiš

in na vsa moja pota paziš.

Hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen.



Ti si namreč naredil moje telo,

me stkal v telesu moje matere;

hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen,

ker so čudovita tvoja dela.

Hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen.



Mojo dušo poznaš popolnoma,

ni ti bilo skrito moje bistvo,

ko sem bil oblikovan na skrivnem,

ko sem bil tkan v globočinah zemlje.

Hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen.

2. berilo (Apd 13,22-26)

Tiste dni je Pavel rekel: Bog je našim očetom za kralja obudil Davida, o katerem je tudi pričal: »Našel sem Davida, Jésejevega sina, moža po svojem srcu, ki bo izpolnjeval vse moje želje.« Iz njegovega rodu je Bog poslal Izraelu Odrešenika Jezusa, kakor je bil obljubil; prej, pred njegovim prihodom, pa je oznanil Janez vsemu izraelskemu ljudstvu krst pokore.



Ko je Janez končeval svoje življenje, je govoril: »Nisem tisti, za kogar me imate; a glejte, za menoj prihaja ta, ki mu nisem vreden odvezati obuvala z nog.« Možje, bratje, sinovi Abrahamovega roda, in kar je bogaboječih med vami: nam je poslana beseda odrešenja.

Evangelij (Lk 1,57-66.80)

Elizabeti se je dopolnil čas poroda in je rodila sina. Ko so njeni sosedje in sorodniki slišali, da ji je Gospod izkazal veliko usmiljenje, so se z njo veselili. Osmi dan pa so prišli, da dete obrežejo, in so mu po očetu hoteli dati ime Zaharija. Njegova mati pa je odgovorila: »Nikakor, ampak Janez se bo imenoval!« In rekli so ji: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo takó ime.«



Tedaj so pomignili njegovemu očetu, kako bi ga on hotel imenovati. Zahteval je deščico in zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili. Pri tej priči so se mu razvezala usta in jezik in je govoril ter hvalil Boga. Strah je obšel vse njihove sosede in po vsem judejskem pogorju so govorili o vsem tem. Vsi, ki so to slišali, pa so si vzeli k srcu in so govorili: »Kaj neki bo iz tega otroka? Gospodova roka je bila z njim.« Otrok pa je rastel in se krepil v duhu; in bil je v samoti do dneva, ko se je prikazal Izraelu.