Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kor 4,1-5

Psalm: Ps 37,3-4.5-6.27-28.39-40

Evangelij: Lk 5,33-39

Vrstica iz evangelija: »Jezus jim je odgovoril: ›Ali morete doseči, da bi se svatje postili, dokler je ženin med njimi?‹« (Lk 5,34)

Berilo (1 Kor 4,1-5)

Bratje, vsakdo nas imej za Kristusove služabnike in oskrbnike Božjih skrivnosti. Pri oskrbnikih se sicer zahteva, da je vsak zvest. Meni pa je prav malo mar, da me sodite vi ali človeško sodišče, pa tudi sam se ne sodim; nič sicer nimam na vesti, vendar s tem še nisem opravičen: Gospod je, ki me sodi. Zato ničesar ne sodite pred časom, dokler ne pride Gospod, ki bo tudi osvetlil, kar je v temi skritega, in bo razodel misli src: takrat bo vsakdo prejel hvalo od Boga.

Psalm (Ps 37,3-4.5-6.27-28.39-40)

Odpev: Rešitev za pravične pride od Gospoda.

Upaj v Gospoda in delaj dobro

pa boš prebival v deželi in užival varnost!

Imej veselje v Gospodu

in dal ti bo, česar si želi tvoje srce.

Rešitev za pravične pride od Gospoda.



Izroči svojo pot Gospodu,

upaj vanj in on bo storil!

Dal bo, da zasije kakor luč tvoja pravičnost

in tvoja pravica kakor opoldanska jasnina.

Rešitev za pravične pride od Gospoda.



Ogibaj se hudega in delaj dobro,

pa boš ostal na veke!

Gospod ljubi pravičnost

in svojih svetih ne zapusti.

Rešitev za pravične pride od Gospoda.



Rešitev za pravične pride od Gospoda,

ki je njihovo pribežališče v stiski;

Gospod jim pomaga in jih rešuje,

ker se zatekajo k njemu.

Rešitev za pravične pride od Gospoda.

Evangelij (Lk 5,33-39)

Tisti čas so farizeji in pismouki rekli Jezusu: »Janezovi učenci se pogostoma postijo in opravljajo molitve, kakor tudi učenci farizejev, tvoji pa jedo in pijejo.« Jezus jim je rekel: »Ali morete post naložiti svatom, dokler je ženin pri njih? Pridejo pa dnevi, ko bo ženin od njih vzet, in takrat, tiste dni, se bodo postili.«



Pripovedoval jim je pa tudi priliko: »Nihče ne prišije zaplate od nove obleke na staro obleko; sicer novo raztrga, stari pa se zaplata od nove tudi ne poda. In nihče ne deva novega vina v stare mehove; sicer novo vino mehove razžene in vino sámo se razlije in mehovi končajo. Ampak novo vino je treba devati v nove mehove. In nihče, ki je pil starega, ne mara novega; pravi namreč: ›Starina je boljša.‹«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kor 3,18-23

Psalm: Ps 24,1-2.3-4.5-6

Evangelij: Lk 5,1-11

Vrstica iz evangelija: »Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: ›Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!‹« (Lk 5,4)

Berilo (1 Kor 3,18-23)

Bratje, nihče naj se ne vara. Če misli kdo med vami, da je moder na tem svetu, naj postane nespameten, da bo moder. Zakaj modrost tega sveta je nespamet pri Bogu. Pisano je namreč: »Ujame modre v njih zvijači.« In zopet: »Gospod pozna misli modrih, da so prazne.« Zatorej naj se z ljudmi nihče ne hvali, zakaj vse je vaše, naj bo Pavel ali Apolo ali Kefa ali svet ali življenje ali smrt ali sedanje ali prihodnje: vse je vaše, vi pa Kristusovi, Kristus pa Božji.

Psalm (Ps 24,1-2.3-4.5-6)

Odpev: Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje.

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje,

zemeljski krog in njegovi prebivalci.

Zakaj on ji je na morjih postavil temelje,

utŕdil jo je na veletókih.

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje.



Kdo se bo povzpel na Gospodovo goro,

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Tisti, ki je nedolžnih rok in čist v srcu,

ki ne prisega po krivem.

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje.



Ta bo prejel blagoslov od Gospoda,

pravičnost od Boga, svojega rešitelja.

To je rod tistih, ki te iščejo,

ki hočejo najti tvoje obličje, Bog Jakobov.

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje.

Evangelij (Lk 5,1-11)

Tisti čas je množica pritiskala za Jezusom, da bi poslušala Božjo besedo; on je pa stal ob Genezareškem jezeru in zagledal dva čolna, ki sta bila pri bregu; ribiči so bili stopili iz njih in so izpirali mreže. Stopil je v enega izmed čolnov, ki je bil Simonov, in ga prosil, naj odrine malo od kraja; in sédel je in iz čolna množice učil.



Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!« Simon se je oglasil in mu rekel: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mreže.« In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, da so se njih mreže trgale. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Ti so prišli in napolnili so oba čolna, da sta se potapljala. Ko pa je to videl Simon Peter, je padel Jezusu k nogam in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Groza je bila namreč obšla njega in vse, ki so bili z njim, zaradi ribjega lova, ki so ga bili zajeli; prav tako pa tudi Zebedejeva sinova Jakoba in Janeza, ki sta bila Simonova tovariša. Jezus je pa Simonu rekel: »Ne boj se; odslej boš ljudi lovil.« In potegnili so čolna h kraju, popustili vse in šli za njim.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kor 3,1-9

Psalm: Ps 33,12-13.14-15.20-21

Evangelij: Lk 4,38-44

Vrstica iz evangelija: »On pa jim je rekel: ›Tudi drugim mestom moram oznaniti evangelij o Božjem kraljestvu, ker sem za to poslan.‹« (Lk 4,43)

Berilo (1 Kor 3,1-9)

Bratje, jaz vam nisem mogel govoriti kakor duhovnim, temveč kakor mesenim, kakor nedoraslim v Kristusu. Mleka sem vam dal piti, ne jedi, ker je še niste zmogli. Pa tudi zdaj je še ne zmorete; zakaj še ste meseni. Dokler je namreč med vami zavist in prepir, ali niste meseni in ali ne živite po človeško?



Kadar namreč kdo pravi: »Jaz sem Pavlov,« a drug: »Jaz pa Apolov,« ali niste le preveč ljudje? Kaj je vendar Apolo in kaj je Pavel? Služabnika sta, po katerih ste vero prejeli, in sicer vsak, kakor mu je dal Gospod. Jaz sem sadil, Apolo je zalival, Bog je rast dajal. Zatorej ni nič ta, ki sadi, in nič ta, ki zaliva, ampak ta, ki daje rast, Bog. Ta, ki sadi in ta, ki zaliva, sta eno, vsak pa bo prejel svoje plačilo po svojem delu. Kajti Božji sodelavci smo, vi pa ste Božja njiva, Božja zgradba.

Psalm (Ps 33,12-13.14-15.20-21)

Odpev: Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.

Blagor narodu, čigar Bog je Gospod,

ljudstvu, ki si ga je izvolil za dedno last.

Z nebes se ozira Gospod,

vidi vse človeške otroke.

Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.



S kraja svojega bivališča

gleda na vse, ki živijo na zemlji:

On, ki je vsem ustvaril srca,

pazi na vsa njihova dela.

Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.



Naša duša čaka Gospoda;

on je naš pomočnik in ščit.

Njega se veseli naše srce,

zaupamo v njegovo sveto ime.

Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.

Evangelij (Lk 4,38-44)

Ko je Jezus vstal iz shodnice v Kafarnáumu, je šel v Simonovo hišo. Simonova tašča pa je imela hudo mrzlico in prosili so ga zanjo. Sklonil se je nadnjo ter zapovedal mrzlici in pustila jo je; pri priči je vstala in jim stregla. Ob sončnem zahodu pa so vsi, ki so imeli bolnike z različnimi boleznimi, té pripeljali k njemu in on je na vsakega izmed njih polagal roke in jih ozdravljal. Tudi zli duhovi so odhajali iz mnogih in so vpili: »Ti si Božji Sin.« Pa jim je prepovedal in ni pustil govoriti, ker so vedeli, da je Kristus.



Ko se je zdanilo, je odšel in se napotil na samoten kraj. Množice so ga iskale in prišle do njega. Pridrževale so ga, da bi ne šel od njih, on jim je pa rekel: »Tudi drugim mestom moram oznaniti Božje kraljestvo, ker sem za to poslan.« In učil je v shodnicah po Judeji.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kor 2,10-16

Psalm: Ps 145,8-14

Evangelij: Lk 4,31-37

Vrstica iz evangelija: »Strmeli so nad njegovim naukom, kajti njegova beseda je bila izrečena z oblastjo.« (Lk 4,32)

Berilo (1 Kor 2,10-16)

Bratje, Duh preiskuje vse, celo Božje globočine. Kajti kdo izmed ljudi ve, kaj je v človeku, kakor le človekov duh, ki je v njem? Tako tudi, kar je Božjega, nihče ne pozna, kakor le Božji Duh. Mi nismo prejeli duha svetá, temveč Duha, ki je iz Boga, da bi spoznali, kar nam je Bog milostno daroval: in to tudi oznanjamo, ne z besedami, kakor jih uči človeška modrost, marveč kakor jih uči Duh, tako da razlagamo duhovno, kar je duhovnega. Čutni človek pa ne sprejema, kar je Božjega Duha, kajti zanj je to nespamet in ne more razumeti, ker se to presoja duhovno; duhovni pa presoja vse, a njega samega ne presoja nihče. »Zakaj kdo je spoznal Gospodovo misel, da bi njega učil?« Mi pa imamo Kristusovo misel.

Psalm (Ps 145,8-14)

Odpev: Gospod je vedno pravičen.

Blag in usmiljen je Gospod,

potrpežljiv in premilostljiv.

Dober je Gospod vsem,

usmiljen do vseh svojih del.

Gospod je vedno pravičen.



Naj te hvalijo, Gospod, vsa tvoja dela,

tvoji sveti naj te slavijo;

naj poročajo o slavi tvojega kraljestva,

naj govorijo o tvoji moči.

Gospod je vedno pravičen.



Da oznanijo človeškim sinovom tvojo moč

in slavo tvojega sijajnega kraljestva.

Tvoje kraljestvo je kraljestvo vseh vekov,

tvoje gospostvo je za vse rodove.

Gospod je vedno pravičen.



Resničen je Gospod v vseh svojih besedah,

dober v vseh svojih delih;

Gospod zadržuje vse, ki padajo,

dviga vse, ki so tlačeni.

Gospod je vedno pravičen.

Evangelij (Lk 4,31-37)

Tisti čas je prišel Jezus v Kafarnáum, in jih je v soboto učil. In strmeli so nad njegovim naukom, kajti njegova beseda je bila polna oblasti. V shodnici pa je bil človek, ki je imel hudega duha, in je zakričal z močnim glasom: »Pusti! Kaj imaš ti z nami, Jezus Nazarečan? Si prišel, da nas pogubiš? Vem, kdo si – svetnik Božji.« Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Hudi duh ga je vrgel na sredo ter šel iz njega in ga ni nič poškodoval. Groza je obšla vse in govorili so med seboj: »Kakšna je ta beseda, da z oblastjo in močjo ukazuje hudim duhovom in odhajajo?« In širil se je glas o njem po vseh krajih v okolici.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kor 2,1-5

Psalm: Ps 119,97.98.99.100.101.102

Evangelij: Lk 4,16-30

Vrstica iz evangelija: »In začel jim je govoriti: ›Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.‹« (Lk 4,21)

Berilo (1 Kor 2,1-5)

Ko sem jaz prišel k vam, bratje, nisem prišel z visokostjo besede ali modrosti vam oznanjat Božje pričevanje. Sklenil sem bil namreč nič drugega ne vedeti med vami ko za Jezusa Kristusa, in to križanega. Prišel sem k vam slaboten in v strahu in velikem trepetu, in moja beseda in moja pridiga ni bila v prepričevalnih besedah modrosti, ampak v skazovanju Duha in moči, da bi vaša vera ne slonela na človeški modrosti, ampak na Božji moči.

Psalm (Ps 119,97.98.99.100.101.102)

Odpev: Ljubim Božjo postavo.

Kako ljubim tvojo postavo!

Ves dan jo premišljujem.

Naredila me je modrejšega od sovražnikov,

ker je vekomaj z menoj.

Ljubim Božjo postavo.



Pametnejši sem od vseh svojih učiteljev,

ker premišljujem tvoje odredbe.

Razumnejši sem od starcev,

ker spolnjujem tvoje zapovedi.

Ljubim Božjo postavo.



Od vsake slabe poti zadržujem svoje noge,

da bi se držal tvojih besed.

Od tvojih odlokov ne krenem,

v njih me ti poučuješ.

Ljubim Božjo postavo.

Evangelij (Lk 4,16-30)

Tisti čas je Jezus prišel v Nazaret, kjer je bil vzrejen; po svoji navadi je šel sobotni dan v shodnico in je vstal, da bi bral. Dali so mu knjigo preroka Izaija. Odprl je knjigo ter našel mesto, kjer je bilo pisano: »Gospodov duh je nad menoj; ker me je mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim; da naznanim jetnikom oproščenje in slepim pogled, da izpustim zatirane v prostost in oznanim leto Božjega usmiljenja.« Zaprl je knjigo, jo dal služabniku in sédel; vseh oči v shodnici so bile vanj uprte.



Začel jim je govoriti: »Danes se je to pismo spolnilo, kakor ste slišali.« Vsi so mu pritrjevali in so se čudili besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust – pa so govorili: »Ali ni to Jožefov sin?« Rekel jim je: »Kajpada mi boste povedali ta pregovor: ›Zdravnik, ozdravi sam sebe!‹ Kar smo slišali, da si storil v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v svojem kraju.« Rekel je pa: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v njegovem kraju.



V resnici vam povem: Mnogo vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dnevih, ko se je zaprlo nebo za tri leta in šest mesecev in je nastala velika lakota po vsej deželi: pa k nobeni izmed njih ni bil Elija poslan razen k vdovi v Sarepto na Sidónskem. In mnogo gobavih je bilo v Izraelu ob času preroka Elizeja, pa nobeden izmed njih ni bil očiščen razen Naamána, ki je bil Sirec.«



Vsi v shodnici so se razsrdili, ko so to slišali. Vstali so, ga vrgli iz mesta ter odvedli na rob hriba, na katerem je bilo njih mesto sezidano, da bi ga pahnili v prepad. Toda on je šel po sredi med njimi – in je odhajal.