Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Jer 7,1-11

Psalm: Ps 84,3.4.5-6.8.11

Evangelij: Mt 13,24-30

Vrstica iz evangelija: »›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice« (Mt 13,29)

Berilo (Jer 7,1-11)

Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda: »Postavi se ob vrata Gospodove hiše in oznanjuj: Poslušajte Gospodovo besedo, vsi Judovi sinovi, ki skozi ta vrata prihajate molit Gospoda!«



Tako govori Gospod vesolja, Izraelov Bog: »Poboljšajte svoja pota in svoja dejanja, pa storim, da boste prebivali v tem kraju! Ne zanašajte se na lažnive besede: ›To je tempelj Gospodov, tempelj Gospodov, tempelj Gospodov je to!‹ Le če resno poboljšate svoja pota in svoja dejanja, če boste pravično ravnali drug do drugega, če ne boste tlačili tujca, sirote in vdove, ne prelivali nedolžno kri na tem kraju, in ne hodili za tujimi bogovi v svojo nesrečo, tedaj storim, da boste prebivali v tem kraju, v deželi, ki sem jo dal vašim očetom za večne čase. Glejte, zanašate se na lažnive besede, ki nimajo vrednosti! Kradete, ubijate, prešuštvujete, krivo prisegate, darujete Baalu in hodite za tujimi bogovi, ki jih ne poznate, in potem prihajate in stopate pred mene v tej hiši, ki se imenuje po mojem imenu, in govorite: ›Varni smo,‹ pa potem počenjate vse te gnusobe! Ali je ta hiša, ki se imenuje po mojem imenu, v vaših očeh jama razbojnikov? Dobro, potem tudi jaz tako gledam nanjo,« govori Gospod.

Psalm (Ps 84,3.4.5-6.8.11)

Odpev: Kako ljuba so tvoja bivališča!

Moja duša hrepeni,

medleč koprni po Gospodovih dvorih.

Moje srce in moje telo

vriskata k živemu Bogu.

Kako ljuba so tvoja bivališča!



Celo vrabec si najde dom

in lastovka gnezdo za svoje mladiče:

pri tvojih oltarjih, Gospod,

moj kralj in moj Bog.

Kako ljuba so tvoja bivališča!



Blagor njim, ki prebivajo v tvoji hiši,

vedno te hvalijo, Gospod!

Blagor človeku, ki ima v tebi pomoč,

hodi na môči vedno krepkejši.

Kako ljuba so tvoja bivališča!



Boljši je v tvojih dvorih en dan

ko tisoč drugih;

rajši stojim na pragu v hiši svojega Boga,

kakor da bi prebival v šotorih grešnikov.

Kako ljuba so tvoja bivališča!

Evangelij (Mt 13,24-30)

Tisti čas je povedal Jezus množicam drugo priliko takole: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je vsejal dobro seme na svoji njivi. Ko so pa ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, prisejal ljuljke med pšenico in odšel. Ko je pa bilje zrastlo in šlo v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. In hlapci so pristopili h gospodarju in mu rekli: ›Gospod, ali nisi na svoji njivi vsejal dobrega semena? Od kod je torej ljuljka?‹ Rekel jim je: ›Sovražnik je to storil.‹ Hlapci so mu rekli: ›Ali hočeš, naj jo gremo pobrat?‹ Rekel je: ›Nikar, da pobiraje ljuljko ne porujete z njo morda tudi pšenice. Pustite, naj oboje raste do žetve; in ob času žetve porečem žanjcem: Poberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kor 4,7-15

Psalm: Ps 126,1-6

Evangelij: Mt 20,20-28

Vrstica iz evangelija: »Kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik.« (Mt 20,27)

Berilo (2 Kor 4,7-15)

Bratje in sestre, zaklad imamo v lončenih posodah, da je preobilna moč iz Boga in ne iz nas. V vsem nas stiskajo, toda nismo utesnjeni; v zadregi smo, pa ne obupujemo; preganjajo nas, pa nismo zapuščeni; ob tla nas mečejo, pa nismo pobiti; na svojem telesu vedno okrog nosimo Jezusovo umiranje, da se tudi Jezusovo življenje razodene na našem telesu. Vedno namreč nas, ki živimo, izdajajo v smrt zaradi Jezusa, da se tudi Jezusovo življenje razodene na našem umrljivem telesu. Zatorej v nas deluje smrt, v vas pa življenje.



Ker imamo prav tistega duha vere, kakor je pisano: »Veroval sem, zato sem govoril,« tudi mi verujemo, zato tudi govorimo, vedoč, da bo on, ki je obudil Jezusa, tudi nas z Jezusom obudil in obenem z vami predse postavil. Vse je namreč zaradi vas, da bi se milost po večji množici pomnožila in dala še obilnejšo zahvalo v Božjo slavo.

Psalm (Ps 126,1-6)

Odpev: Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.

Ko je Gospod nazaj peljal sionske jetnike,

nam je bilo, kot bi sanjali;

tedaj so bila naša usta polna smeha

in naš jezik radostnih pesmi.

Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.



Tedaj so rekli med narodi:

»Velike reči je Gospod zanje storil!«

Da, velike reči je Gospod za nas storil,

razveselili smo se!

Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.



Gospod, obrni našo usodo

kakor hudournike v južni deželi!

Tisti, ki sejejo v solzah,

žanjejo med veselim petjem.

Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.



Odidejo in jokajo,

seme za sejanje nesoč;

pridejo z radostjo,

nesoč svoje snope.

Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.

Evangelij (Mt 20,20-28)

Tedaj je stopila k Jezusu mati Zebedejevih sinov s svojima sinovoma, padla predenj in ga nekaj prosila. Rekel ji je: »Kaj hočeš?« Odgovorila mu je: »Reci, naj sedita ta dva moja sinova v tvojem kraljestvu eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus je odgovoril: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga moram jaz piti?« Odgovorita mu: »Moreva.« Reče jima: »Moj kelih bosta pila, sedeti pa na moji desnici ali levici ne gre meni dajati, ampak katerim je pripravil moj Oče.«



Ko je to slišalo drugih deset, so bili nevoljni nad bratoma. Jezus jih je pa poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da vladarji narodov nad njimi gospodujejo in velikaši izvajajo nad njimi oblast. Med vami pa ne bo tako; ampak kdor koli med vami hoče biti velik, bodi vaš strežnik, in kdor koli med vami hoče biti prvi, bodi vaš služabnik. Kakor Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Jer 3,14-17

Psalm: Jer 31,10.11-12.13

Evangelij: Mt 13,18-23

Vrstica iz evangelija: »V dobro zemljo vsejan pa je tisti, ki posluša besedo in jo tudi doume.« (Mt 13,23a)

Berilo (Jer 3,14-17)

»Odpadli sinovi, povrnite se,« govori Gospod. »Kajti jaz sem vaš gospodar. Vzel vas bom, enega iz mesta, dva iz rodú, in vas pripeljem na Sion. Dam vam pastirjev po mojem srcu, da vas bodo pasli z modrostjo in razsodnostjo. Ko se potem namnožite in narastete v deželi, se ne bo več govorilo o skrinji Gospodove zaveze. Nihče več ne bo mislil nanjo, ne bodo se je spominjali, ne je pogrešali in nobene nove več naredili. Tisti čas bodo Jeruzalem imenovali Gospodov prestol. Tja se bodo zbirali vsi narodi v Gospodovem imenu in ne bodo več hodili v trdovratnosti svojega hudobnega srca.«

Psalm (Jer 31,10.11-12.13)

Odpev: Bog nas bo čuval kakor pastir svojo čredo.

Narodi, čujte Gospodovo besedo!

Oznanjajte jo po daljnih otokih in govorite:

»On, ki je Izraela razkropil, ga bo zbral,

čuval ga bo kakor pastir svoj čredo.«

Bog nas bo čuval kakor pastir svojo čredo.



Gospod je rešil Jakoba,

osvobodil ga iz rok močnejšega.

Pridejo in vriskajo na Sionski višini,

žarijo od radosti zaradi Gospodove rešitve.

Bog nas bo čuval kakor pastir svojo čredo.



Tedaj bodo veselo rajala dekleta,

mladeniči in starši bodo veseli.

Njih žalost spremenim v radost,

njih trpljenje v tolažbo in veselje.

Bog nas bo čuval kakor pastir svojo čredo.

Evangelij (Mt 13,18-23)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Vi torej poslušajte priliko o sejavcu: Kadar kdo sliši besedo kraljestva in je ne razume, pride hudi duh in mu ugrabi, kar mu je vsejano v srce: ta je tisti, ki je vsejan ob potu. Seme na kamniti zemlji je pa tisti, ki besedo posluša in jo takoj z veseljem sprejme; nima pa v sebi korenine in je nestanoviten; ko zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, se takoj pohujša. Seme, ki je med trnjem, pa je tisti, ki besedo posluša, pa mu posvetne skrbi in zapeljivost bogastva zadušijo besedo, da ostane brez sadu. Seme na dobri zemlji je pa tisti, ki besedo posluša in umeva; ta torej obrodi in daje sad, nekateri stoternega, nekateri šestdeseternega in nekateri trideseternega.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Jer 2,1-3.7-8.12-13

Psalm: Ps 36,6-7.8-9.10-11

Evangelij: Mt 13,10-17

Vrstica iz evangelija: »Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo.« (Mt 13,13)

Berilo (Jer 2,1-3.7-8.12-13)

Prišla mi je Gospodova beseda: »Pojdi, kliči Jeruzalemu na ušesa! Tako govori Gospod: Spominjam se miline tvoje mladosti, ljubezni tvoje zaročne dobe, ko si hodil za menoj v puščavi, v deželi, kjer se ne seje. Sveta posest je bil Izrael Gospodu, prvina njegovih pridelkov. Kdor je to jedel, je moral trpeti; nesreča ga je zadela,« govori Gospod.



»Pripeljal sem vas v rodovitno deželo, da bi uživali njene sadove in njene dobrine. Vi pa ste prišli in oskrunili mojo deželo, in mojo dediščino spremenili v gnusobo. Duhovniki niso vprašali: ,Kje je Gospod?' Čuvarji postave me niso poznali in voditelji so odpadli od mene. Preroki so prerokovali v Baalovem imenu; hodili so za onemoglimi maliki. Osupnite nad tem, nebesa, in silno se zgrozite,« govori Gospod. »Saj je dvojno hudobijo storilo moje ljudstvo: Zapustili so mene, studenec žive vode, da si izkopljejo kapnice, razpokane vodnjake, ki ne morejo držati vode.«

Psalm (Ps 36,6-7.8-9.10-11)

Odpev: Gospod, ti si studenec življenja.

Gospod, tvoja milosrčnost sega do neba,

tvoja zvestoba do samih oblakov.

Tvoja pravičnost je ko visoke gore,

tvoje sodbe so ko globoko morje.

Gospod, ti si studenec življenja.



Kako dragocena je tvoja milost,

vsi ljudje se k tebi zatekajo.

Nasičujejo se z najboljšimi dobrotami,

s potokom svojih radosti jih napajaš.

Gospod, ti si studenec življenja.



V tebi je studenec življenja

in v tvoji luči gledamo svetlobo.

Ohrani svojo mladost njim, ki te častijo,

svojo pravičnost njim, ki so pravega srca!

Gospod, ti si studenec življenja.

Evangelij (Mt 13,10-17)

Tisti čas so pristopili učenci k Jezusu in mu rekli: »Zakaj govoriš ljudstvu v prilikah?« Odgovoril jim je: »Vam je dano razumeti skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa ni dano. Kdor namreč ima, temu se bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima. Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo; in poslušajo, pa ne slišijo in razumejo. In spolnjuje se nad njimi Izaijeva prerokba, ki pravi: ›Z ušesi boste poslušali, pa ne razumeli, z očmi boste gledali, pa ne videli; zakaj otopelo je srce temu ljudstvu in so na ušesa težko slišali in si zatisnili oči: da bi morda z očmi ne videli in z ušesi ne slišali in s srcem ne umeli ter se ne spreobrnili in bi jih jaz ne ozdravil.‹



Srečne pa vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo; zakaj resnično, povem vam: Mnogi preroki in pravični so želeli videti, kar vi vidite, pa niso videli; in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Jdt 8,2-8

Psalm: Ps 11,4-5.7

Evangelij: Mt 5,13-16

Vrstica iz evangelija: »Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti.« (Mt 5,15)

Berilo (Jdt 8,2-8)

Juditin mož je bil Manase, ki je umrl ob času ječmenove žetve. Ko je namreč nadzoroval té, ki so na polju vezali snope, ga je zadela sončarica; umrl je v svojem mestu Betuliji in bil tam pokopan pri svojih očetih. Tako je bila Judita po njem vdova že tri leta in šest mesecev. V zgornjem delu svoje hiše si je napravila samotno sobo, kjer je bivala sama s svojimi deklami. Okrog ledij je nosila raševino in se postila vse dni svojega življenja razen sobot, mlajev in praznikov Izraelove hiše. Bila pa je silno lepe postave; njen mož ji je zapustil veliko bogastvo, obilno služinčad in posestva, polna čred goved in tropov ovac. Pri vseh pa je najbolj slovela, ker se je zelo bala Gospoda. Ni ga bilo, ki bi o njej kaj slabega rekel.

Psalm (Ps 11,4-5.7)

Odpev: Gospod je pravičen, ljubi pravičnost.

Gospod je v svojem svetem templju,

Gospodov prestol je v nebesih.

Njegove oči gledajo,

njegovi pogledi preiskujejo človeške sinove.

Gospod je pravičen, ljubi pravičnost.



Gospod presoja pravičnika in hudobneža,

kdor ljubi krivico, tega njegova duša sovraži.

Kajti Gospod je pravičen, ljubi pravičnost;

pravični bodo gledali njegovo obličje.

Gospod je pravičen, ljubi pravičnost.

Evangelij (Mt 5,13-16)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Vi ste sol zemlje; če se pa sol spridi, s čim se bo solila? Ni za nič drugega več, kakor da se proč vrže in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Ne more se skriti mesto, ki stoji na gori. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na svetilnik in sveti vsem, ki so v hiši. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«