Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Iz 26,7-9.12.16-19

Psalm: Ps 102,13-14.15.16-18.19-21

Evangelij: Mt 11,28-30

Vrstica iz evangelija: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek.« (Mt 11,28)

Berilo (Iz 26,7-9.12.16-19)

Steza pravičnega je ravna, uravnal si pot pravičnega. Gospod, čakali smo te na stezi tvojih sodb, po tvojem imenu in tvojem spominu hrepeni naša duša. Moja duša hrepeni po tebi ponoči, s svojim duhom te iščem v svoji notranjosti. Ko tvoje sodbe zadevajo zemljo, se učijo prebivalci na svetu. Gospod, priskrbiš nam mir; kar koli se je zgodilo z nami, si ti izvršil.



Gospod, iskali smo te v nadlogi, vpili smo zaradi stiske, ko nas je zadela tvoja pokora. Kakor se mati zvija pred porodom, vpije v svojih bolečinah, tako smo bili pred teboj, Gospod. Zanosili smo, se zvijali, porodili pa smo veter. Deželi nismo prinesli rešitve in niso se rodili prebivalci svetu. Tvoji mrtvi bodo oživeli, mrliči bodo vstali. Zbudite se in se radujte, ki počivate v prahu! Kajti tvoja rosa je rosa svetlobe: zemlja bo vrnila svoje mrtve.

Psalm (Ps 102,13-14.15.16-18.19-21)

Odpev: Nebeški Gospod se zemlje usmili.

Gospod, tvoj spomin se ohranja iz roda v rod.

Usmili se Siona, ker je prišla ura,

saj tvoji služabniki ljubijo njegove kamne,

smilijo se jim njegove razvaline.

Nebeški Gospod se zemlje usmili.



Narodi bodo častili tvoje ime, Gospod,

vsi kralji priznavali tvoje veličastvo;

ko se Gospod obrne k molitvi siromakov,

njih prošnje ne bo zavrgel.

Nebeški Gospod se zemlje usmili.



Ljudstvo, ki šele pride, hvali Gospoda,

zakaj Gospod je pogledal na zemljo,

da bi slišal vzdihovanje jetnikov,

in rešil nje, ki so bili izročeni smrti.

Nebeški Gospod se zemlje usmili.

Evangelij (Mt 11,28-30)

Tisti čas je Jezus spregovoril: »Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil. Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste mir svojim dušam. Zakaj moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Iz 10,5-7.13-16

Psalm: Ps 94,5-6.7-8.9-10.14-15

Evangelij: Mt 11,25-27

Vrstica iz evangelija: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem« (Mt 11,25).

Berilo (Iz 10,5-7.13-16)

Tako govori Gospod: »Gorje Asircu, šibi moje jeze, palici mojega srda v moji roki! Zoper brezbožen narod ga pošljem, zoper ljudstvo, na katerega se jezim; mu ukažem, da ga opleni, izropa in potepta ko blato na cesti.«



On pa ne méni tako, njegovo srce ne misli tako, ampak namerava uničiti, iztrebiti ne malo narodov. Govoril je: »Z močjo svoje roke sem to izvršil in s svojo modrostjo, ker sem razumen. Premaknil sem meje ljudstvom, oplenil njih zaklade in kakor mogočni prekucnil prestolujoče. Kakor gnezdo je zagrabila moja roka bogastvo ljudstev. Kakor se poberejo zapuščena jajca, tako sem vzel vso zemljo, ne da bi kdo ganil s perutmi, odprl kljun ali začivkal.«



Ali se baha sekira proti njemu, ki seka z njo? Ali se postavlja žaga proti njemu, ki jo vleče? Kakor da bi šiba vihtela njega, ki jo dviga! Kakor da bi palica dvigala njega, ki ni les. Zato bo Vsemogočni Gospod nad vojskami poslal sušico med njegove močne, pod njegovo vojno močjo bo zagorel požar kakor ogenj.

Psalm (Ps 94,5-6.7-8.9-10.14-15)

Odpev: Gospod ne zavrže svojega ljudstva.

Gospod, tvoje ljudstvo teptajo,

tvojo dediščino stiskajo;

vdovo in tujca morijo,

pobijajo sirote.

Gospod ne zavrže svojega ljudstva.



Govorijo: »Gospod ne vidi,

Jakobov Bog ne opazi.«

Spoznajte, neumneži med ljudstvom,

in vi nespametni, kdaj boste razumeli?

Gospod ne zavrže svojega ljudstva.



On, ki je napravil uho, naj bi ne slišal?

ki je napravil oko, naj bi ne videl?

ki vzgaja narode, naj bi ne kaznoval?

Gospod vé, da so človekove misli prazne.

Gospod ne zavrže svojega ljudstva.



Gospod ne zavrže svojega ljudstva

in ne zapusti svoje dediščine;

sodba se povrne k pravičnosti,

za njo pojdejo vsi, ki so pravega srca.

Gospod ne zavrže svojega ljudstva.

Evangelij (Mt 11,25-27)

Tisti čas je Jezus spregovoril: »Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče; zakaj tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče, in nihče ne pozna Sina kakor le Oče, in nihče ne pozna Očeta kakor le Sin in komur hoče Sin razodeti.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Iz 7,1-9

Psalm: Ps 48,2-8

Evangelij: Mt 11,20-24

Vrstica iz evangelija: »Tedaj je začel grajati mesta, v katerih se je zgodilo največ njegovih mogočnih del, ker se niso spreobrnila« (Mt 11,20)

Berilo (Iz 7,1-9)

V dnevih Judovega kralja Ahaza sta šla aramski kralj Rasin in Izraelov kralj Fakee zoper Jeruzalem, da bi ga obkolila; a ga nista mogla zavzeti. Sporočili so Davidovi hiši: »Aramci taborijo v Efraimu.« Tedaj je strepetalo srce kralja in njegovega ljudstva, kakor trepeče drevje v gozdu pred vetrom.



In Gospod je rekel Izaiju: »Pojdi naproti Ahazu, ti in tvoj sin, ki mu je ime ›Ostanek se povrne‹, na konec vodovoda gornjega ribnika, na cesto ob Valjavčevem polju ter mu reci: Glej, da ostaneš miren! Nikar se ne boj! Tvoje srce naj se ne straši teh dveh tlečih ogorkov, kljub razvneti jezi aramskega in izraelskega kralja! Ker so Aramci, Efraimci in Izraelci naredili hudoben naklep zoper tebe: ›Pojdimo nad Juda, ga prestrašimo in si ga osvojimo in postavimo v njem Tabeelovega sina za kralja,‹ zato govori vsemogočni Gospod: ›To ne bo uspelo in se ne bo zgodilo. Kajti Aramu je glava Damask, Damasku pa glava Rasin; Efraimu je glava Samarija, Samariji pa glava Izraelov kralj. Toda še petinšestdeset let in Efraim bo opustošen, da ne bo več narod. Če ne verjamete, ne boste obstali.‹«

Psalm (Ps 48,2-8)

Odpev: Bog utrjuje svoje mesto na veke.

Velik je Gospod in vse hvale vreden,

v mestu našega Boga.

Njegova sveta gora, prekrasna višina,

je veselje vse zemlje.

Bog utrjuje svoje mesto na veke.



Vzvišena Sionska gora

je mesto velikega kralja.

V njegovih močnih utrdbah

nam je Bog varna obramba.

Bog utrjuje svoje mesto na veke.



Glej, kralji so se zbrali,

prodirali skupaj.

Brž ko so mesto zagledali,

so ostrmeli, se zmedli, zbežali.

Bog utrjuje svoje mesto na veke.



Trepet jih je tam obšel,

bolečina kakor porodnico,

kakor če vzhodni veter

razbije ladje iz Tarsa.

Bog utrjuje svoje mesto na veke.

Evangelij (Mt 11,20-24)

Mestom, v katerih se je zgodilo največ čudežev, je tedaj Jezus začel očitati, da se niso spokorila: »Gorjé ti, Korozíin, gorjé ti, Betsajda! Zakaj ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so se zgodili v vama, bi se bila zdavnaj spokorila v raševini in pepelu. Toda povem vama: Tiru in Sidonu bo na sodni dan laže ko vama.



In ti, Kafarnaum, se boš mar do neba povzdignil? Do pekla se boš pogreznil! Zakaj ko bi se bili v Sodomi zgodili čudeži, ki so se zgodili v tebi, bi bila ostala do današnjega dne. Toda povem ti: Sodomski zemlji bo na sodni dan laže ko tebi.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Iz 1,11-17

Psalm: Ps 50,8-9.16-17.21.23

Evangelij: Mt 10,34-11,1

Vrstica iz evangelija: »Kdor sprejme vas, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal.« (Mt 10,40)

Berilo (Iz 1,11-17)

Čujte Gospodovo besedo: »Čemú mi je obilica vaših klavnih daritev? Naveličal sem se žgalnih daritev ovnov in tolšče pitane živine; ne maram krvi bikov, jagnjet in kozlov. Ko prihajate gledat moje obličje, kdo terja od vas, da hodite po mojih dvorih? Ne darujte mi več nevrednih daritev; kadilo mi je gnusoba! Mlaji, sobote, pozivi k shodu: ne prenesem slovesnosti in praznika. Vaše mlaje in vaše praznike sovraži moja duša; v breme so mi postali, naveličal sem se jih prenašati. Ko razprostirate svoje roke, zapiram pred vami svoje oči; četudi še toliko molite, vas ne poslušam, vaše roke so polne krvi. Umijte se, očistite se, odpravite svoja hudobna dejanja izpred mojih oči, nehajte zlobno delati! Učite se dobro delati, skrbite za pravico, pomagajte zatiranemu, prisojajte pravico siroti, branite pravdo vdove!«

Psalm (Ps 50,8-9.16-17.21.23)

Odpev: Kdor prav dela, bo videl Božje zveličanje.

Zaradi tvojih daritev te ne grajam,

saj tvoje žgalne daritve so vedno pred menoj.

Ne jemljem iz tvoje hiše telička

ne kozlov iz tvojih čred.

Kdor prav dela, bo videl Božje zveličanje.



Kaj naštevaš moje zapovedi

in jemlješ mojo zavezo v svoja usta?

Ti, ki sovražiš strahovanje

in si moje besede mečeš za hrbet?

Kdor prav dela, bo videl Božje zveličanje.



To si delal in jaz bi naj molčal?

Grajam te in to ti stavim pred oči.

Kdor daruje hvalno daritev, me časti,

in kdor prav ravna, mu pokažem Božje zveličanje.

Kdor prav dela, bo videl Božje zveličanje.

Evangelij (Mt 10,34-11,1)

Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem na zemljo mir; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. Prišel sem namreč, da ločim sina od očeta in hčer od matere in snaho od tašče; in človeku bodo sovražniki njegovi domači. Kdor ljubi očeta ali mater bolj ko mene, ni mene vreden; in kdor ljubi sina ali hčer bolj ko mene, ni mene vreden; in kdor ne vzame svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.



Kdor vas sprejme, mene sprejme, in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor sprejme preroka, ker je prerok, bo prejel plačilo preroka; in kdor sprejme pravičnega, ker je pravičen, bo prejel plačilo pravičnega. Kdor dá komu teh malih piti le čašo hladne vode, ker je moj učenec – resnično, povem vam – ne bo izgubil svojega plačila.«



Ko je Jezus dovršil naročila svojim dvanajsterim učencem, je od tam odšel učit in oznanjat po njihovih mestih.«

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Iz 55,10-11

Psalm: Ps 65,10.11.12-13.14

2. berilo: Rim 8,18-23

Evangelij: Mt 13,1-23

Vrstica iz evangelija: »Veliko prerokov in pravičnih si je želelo videti, kar vi gledate, pa niso videli.« (Mt 13,17)

1. berilo (Iz 55,10-11)

To govori Gospod: Kakor pride dež in sneg izpod neba in se ne vrača tja, dokler zemlje ne napoji, oplodi in stori, da zabrsti, da sejalcu da seme in kruha uživalcu, tako je z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne povrne se k meni brez uspeha, dokler ne opravi, kar sem hotel, in izpolni, za kar sem jo poslal.

Psalm (Ps 65,10.11.12-13.14)

Odpev: Seme je padlo v dobro zemljo.

Obiskuješ zemljo in jo napajaš,

množiš njeno bogastvo.

Božji potoki so polni vode,

zemljo pripravljaš, dobro pripravljaš

za žitne posevke.

Seme je padlo v dobro zemljo.



Napajaš njene brazde, poravnavaš grude,

z deževjem jo rahljaš, njeno bŕstje blagoslavljaš.

Leto okronaš s svojimi dobrinami,

kamor stopiš, požene zelenje.

Seme je padlo v dobro zemljo.



V puščavi namakaš pašnike,

griče opasuješ z radostjo.

Trate se pokrivajo z ovcami, doline se ogrinjajo žitom;

vzklikajo od veselja, vriskajo in prepevajo.

Seme je padlo v dobro zemljo.

2. berilo (Rim 8,18-23)

Bratje in sestre, mislim, da se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela v nas. Kajti stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju Božjih sinov. Stvarstvo je bilo namreč podvrženo níčevosti, in sicer ne po svoji volji, ampak po volji njega, ki ga je podvrgel v upanju, da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok. Saj vemo, da vse stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine. Pa ne samo óno: tudi mi, ki imamo prvine Duha, tudi mi zdihujemo sami v sebi, ko željno pričakujemo posinôvljenje, odrešenje svojega telesa.

Evangelij (Mt 13,1-23)

Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sédel kraj jezera. Pri njem so se zbrale velíke množice, tako da je stopil v čoln in sédel, vsa množica pa je stala na obrežju. Takrat jim je veliko povedal v prilikah. Dejal je: »Sejalec je šel sejat. Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Priletele so ptice in ga pozobale. Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo. Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo ter ga zadušilo. Druga semena pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad: eno stotérnega, drugo šestdesetérnega in spet drugo tridesetérnega. Kdor ima ušesa, naj posluša!«



Tedaj so pristopili učenci in mu rekli: »Zakaj jim govoriš v prilikah?« Odgovóril je in jim dejal: »Vam je dano spoznati skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa to ni dano. Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še tisto, kar ima. Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo. V njih se spolnjuje Izaijeva prerokba, ki pravi: ›Poslušali boste, poslušali – a ne boste doumeli, gledali boste, gledali – a ne boste videli.‹ Otopelo je namreč srce temu ljudstvu; z ušesi so težko slišali in zatisnili so si oči, da ne bi z očmi videli, da ne bi z ušesi slišali, da ne bi v srcu doumeli in se spreobrnili in da bi jih jaz ne ozdravil. Blagor pa vašim očem, ker vidijo, in vašim ušesom, ker slišijo! Kajti resnično, povem vam: Veliko prerokov in pravičnih si je želelo videti, kar vi gledate, pa niso videli, in slišati, kar vi poslušate, pa niso slišali.



Poslušajte torej pomen prilike o sejalcu. K vsakemu, ki posluša besedo kraljestva in je ne razume, pride zlodej in mu ugrabi, kar je vsejano v njegovo srce. Ta človek je tisti, ki je vsejan ob poti. Na kamnita tla pa je vsejan tisti, ki posluša besedo in jo takoj z veseljem sprejme, a nima v sebi korenine, ampak je nestanoviten. Ko nastane zaradi besede stiska ali preganjanje, se takoj pohujša. Med trnje vsejan pa je tisti, ki posluša besedo, toda posvetna skrb in zapeljivost bogastva zadušita besedo in postane nerodovitna. V dobro zemljo vsejan pa je tisti, ki posluša besedo in jo tudi doume. Ta zares obrodi in daje sad: eden stotérnega, drugi šestdesetérnega in spet drugi tridesetérnega.«