Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kr 11,4-13
Psalm: Ps 106,3-4.35-37.40
Evangelij: Mr 7,24-30

Vrstica iz evangelija: Ona pa je odgovorila: »Gospod, tudi psički pod mizo jedo od drobtinic otrok« (Mr 7,28).

Berilo (1 Kr 11,4-13)

Ko se je Salomon postaral, so njegove žene nagnile njegovo srce k tujim bogovom. Njegovo srce ni bilo več celo za Gospoda, njegovega Boga, kakor srce njegovega očeta Davida. Tako je Salomon častil Astarto, boginjo Sidoncev, in Moloha, gnusobo Amoncev. In Salomon je delal, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh, in ni hodil popolnoma za Gospodom, kakor njegov oče David. Takrat je Salomon sezidal svetišče za Kamosa, gnusobo Moabcev, na griču vzhodno od Jeruzalema, in za Moloha, gnusobo Amoncev. Tako je storil za vse svoje tuje žene, ki so svojim bogovom darovale kadilne in klavne daritve.

Gospod se je razsrdil nad Salomonom, ker je odvrnil svoje srce od Gospoda, Izraelovega Boga, ki se mu je dvakrat prikazal, in mu prav glede tega zapovedal, naj ne hodi za tujimi bogovi. Pa se ni držal tega, kar mu je zapovedal Gospod. Zato je Gospod rekel Salomonu: »Ker je s teboj tako, da se nisi držal moje zaveze in mojih zakonov, ki sem ti jih zapovedal, bom odtrgal kraljestvo od tebe in ga dal tvojemu hlapcu. Vendar zaradi tvojega očeta Davida tega ne bom storil v tvojih dneh; tvojemu sinu ga bom odtrgal. Sicer ne bom odtrgal vsega kraljestva. En rod bom dal tvojemu sinu zaradi svojega služabnika Davida in zaradi Jeruzalema, ki sem ga izvolil.«

Psalm (Ps 106,3-4.35-37.40)

Odpev: Gospod, spomni se nas, ker nas ljubiš.

Blagor njim, ki se držijo zapovedi,
ki vsak čas delajo, kar je prav!
Gospod, spomni se me, ker ljubiš svoje ljudstvo,
obišči me s svojo pomočjo.

Gospod, spomni se nas, ker nas ljubiš.


Naši očetje so se pomešali s pogani,
naučili so se njihovih del:
častili so njihove malike,
ki so jim postali nevarna past.

Gospod, spomni se nas, ker nas ljubiš.


Darovali so svoje sinove
in svoje hčere hudobnim duhovom.
Zato se je Gospod razjezil nad njimi,
njegova dediščina se mu je pristudila.

Gospod, spomni se nas, ker nas ljubiš.

Evangelij (Mr 7,24-30)

Tisti čas je Jezus vstal in odšel v pokrajino Tira in Sidona. Stopil je v neko hišo in želel, da bi nihče ne zvedel, pa ni mogel ostati prikrit; kajti hitro je slišala o njem žena, katere hčerka je imela hudega duha, in je prišla ter mu padla pred noge. Žena pa je bila Grkinja, po rodu Sirofeničanka. Prosila ga je, da bi izgnal hudega duha iz njene hčere. On pa ji je rekel: »Daj, da se nasitijo najprej otroci; ne gre, da bi kruh vzeli otrokom in ga vrgli psom.« Ona pa je odgovorila: »Gospod, tudi psički pod mizo jedo od drobtinic otrok.« Tedaj ji je rekel: »Zaradi te besede pojdi; hudi duh je šel iz tvoje hčere.« Vrnila se je domov in našla deklico ležečo na postelji, hudi duh je odšel iz nje.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kr 10,1-10
Psalm: Ps 37,5-6.30-31.39-40
Evangelij: Mr 7,14-23

Vrstica iz evangelija: In govoril je: »Kar pride iz človeka, to ga omadežuje« (Mr 7,20).

Berilo (1 Kr 10,1-10)

Ko je kraljica v Sabi slišala o Salomonovem slovesu v Gospodovem imenu, ga je prišla skušat z ugankami. Prišla je v Jeruzalem z zelo velikim spremstvom. Kamele so nosile dišav, silno veliko zlata in dragih kamnov. Stopila je k Salomonu in mu povedala vse, kar ji je bilo na srcu. Salomon ji je razložil vse, kar ga je vprašala. Ni je bilo reči, ki bi bila kralju prikrita, da bi je ne bil kraljici razložil. Ko je kraljica iz Sabe videla vso Salomonovo modrost in palačo, ki jo je bil sezidal, in jedi njegove mize, kako so tam sedeli njegovi dostojanstveniki in stregli njegovi služabniki, njih oblačila, njegove točaje in njegovo žgalno daritev, ki jo je daroval v Gospodovi hiši: tedaj je kar strmela. Rekla je kralju: »Resnično je, kar sem v svoji deželi slišala o tebi in tvoji modrosti. Nisem verjela, kar so pravili, dokler nisem prišla in videla na svoje oči. In glej, niti polovice mi niso povedali. Tvoja modrost in odličnost presega sloves, ki sem ga slišala. Blagor tvojim možem, blagor tvojim služabnikom, ki vedno stojijo pred teboj in poslušajo tvojo modrost! Hvaljen Gospod, tvoj Bog, ki si mu bil všeč, da te je posadil na Izraelov prestol! Ker Gospod vedno ljubi Izraela, te je postavil za kralja, da bi vršil pravico in pravičnost.« In dala je kralju sto dvajset talentov zlata, silno veliko dišav in dragih kamnov. Nikdar več ni prišlo toliko dišav, kakor jih je kraljica iz Sabe dala kralju Salomonu.

Psalm (Ps 37,5-6.30-31.39-40)

Odpev: Usta pravičnega govorijo modro.

Izroči svojo pot Gospodu,
upaj vanj in on bo storil!
Dal bo, da zasije kakor luč tvoja pravičnost
in tvoja pravica kakor opoldanska jasnina.

Usta pravičnega govorijo modro.


Usta pravičnega govorijo modro
in njegov jezik pove, kar je prav;
postava njegovega Boga je v njegovem srcu
in njegovi koraki ne omahujejo.

Usta pravičnega govorijo modro.


Rešitev za pravične pride od Gospoda,
ki je njihovo pribežališče v stiski;
Gospod jim pomaga in jih rešuje,
ker se zatekajo k njemu.

Usta pravičnega govorijo modro.

Evangelij (Mr 7,14-23)

Tisti čas je Jezus spet poklical ljudstvo ter jim govoril: »Poslušajte me vsi ter umejte! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo onečistiti, če pride vanj, pač pa, kar prihaja iz človeka, to ga onečisti.«

Ko je od množice prišel v hišo, so ga njegovi učenci vprašali za priliko. Reče jim: »Tako? Tudi vi ste brez razumnosti? Mar ne veste, da ne more človeka omadeževati nič, kar pride vanj od zunaj, ker mu ne pride v srce, ampak v želodec in odide v greznico?« – in tako razglasi za čiste vse jedi. »Kar pa pride iz človeka,« je rekel, »tisto omadežuje človeka. Kajti od znotraj, iz srca, prihajajo ljudem hudobne misli, nečistovanja, tatvine, uboji, prešuštva, lakomnost, zlobnost, zvijačnost, razuzdanost, zavist, bogokletstvo, oholost, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kr 8,22-23.27-30
Psalm: Ps 84,3-4.5.10.11
Evangelij: Mr 7,1-13

Vrstica iz evangelija: »To ljudstvo me časti z ustnicami, a njih srce je daleč od mene’« (Mr 7,6b)

Berilo (1 Kr 8,22-23.27-30)

Tiste dni je Salomon vpričo vsega Izraelovega zbora stopil pred Gospodov oltar, razprostrl roke proti nebu in molil: »Gospod, Izraelov Bog! Ni ga tebi enakega Boga gori v nebesih in doli na zemlji. Zavezo in milost hraniš svojim služabnikom, ki z vsem srcem hodijo pred teboj.

Toda ali v resnici prebiva Bog na zemlji? Glej, nebo in nebes nebesa te ne morejo obseči, koliko manj ta hiša, ki sem jo sezidal! Vendar se ozri na molitev svojega služabnika in na njegovo prošnjo, Gospod, moj Bog! Poslušaj klic in molitev, ki jo tvoj služabnik danes moli pred teboj! Naj bodo tvoje oči noč in dan odprte nad to hišo, nad mestom, o katerem si obljubil: ›Ondi bo moje ime.‹ Poslušaj molitev, ki jo bo opravljal tvoj služabnik na tem mestu! Poslušaj prošnjo svojega služabnika in svojega ljudstva Izraela, kadar bodo molili na tem mestu! Poslušaj na mestu, kjer prebivaš, v nebesih, poslušaj in odpuščaj!«

Psalm (Ps 84,3-4.5.10.11)

Odpev: Kako ljuba so tvoja bivališča!

Moja duša hrepeni,
medleč koprni po Gospodovih dvorih.
Moje srce in moje telo
vriskata k živemu Bogu.

Kako ljuba so tvoja bivališča!


Celo vrabec si najde dom
in lastovka gnezdo za svoje mladiče:
pri tvojih oltarjih, Gospod,
moj kralj in moj Bog.

Kako ljuba so tvoja bivališča!


Blagor njim, ki prebivajo v tvoji hiši,
vedno te hvalijo. Gospod!
O Bog, naš varuh, ozri se,
poglej na obličje svojega maziljenca!

Kako ljuba so tvoja bivališča!


Boljši je v tvojih dvorih en dan
kot tisoč drugih;
rajši stojim na pragu v hiši svojega Boga,
kakor da bi prebival v šotorih grešnikov.

Kako ljuba so tvoja bivališča!

Evangelij (Mr 7,1-13)

Tisti čas so se pri Jezusu zbrali farizeji in nekateri pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema. Videli so, da nekateri izmed njegovih učencev jedo kar z nečistimi, to se pravi neumitimi rokami. Farizeji namreč in sploh Judje ne jedo, če si prej skrbno ne umijejo rok, ker se držijo izročila starih; tudi ko pridejo s trga, ne jedo, ako se ne umijejo. Še mnogo drugih stvari je, ki jih držijo po izročilu: umivanje čaš in vrčev in bakrenih kotlov.

Vprašali so ga torej farizeji in pismouki: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu starih, ampak jedo kar z nečistimi rokami?« In rekel jim je: »Prav je prerokoval Izaija o vas hinavcih, kakor je pisano: ›To ljudstvo me časti z ustnicami, a njih srce je daleč od mene: toda njih češčenje je prazno, ker učijo človeške nauke in zapovedi.‹ Zametujete Božjo zapoved in se držite človeškega izročila.«

Govoril jim je dalje: »Lepo zametate Božjo zapoved, da se držite svojega izročila! Mojzes je namreč rekel: ›Spoštuj očeta in mater‹ in ›Kdor kolne očeta ali mater, naj umrje‹. Vi pa pravite: ›Če kdo reče očetu ali materi: Vse, kar bi ti od mojega bilo v prid, razglašam za korban,‹ to je dar, mu poslej več ne pustite, da bi kaj storil za očeta ali mater; tako razveljavljate Božjo besedo s svojim izročilom, ki ste ga uvedli. In še mnogo podobnega temu delate.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kr 8,1-7.9-13
Psalm: Ps 132,6-7.8-10
Evangelij: Mr 6,53-56

Vrstica iz evangelija: »In vsi, kateri so se ga dotaknili, so ozdraveli« (Mr 6,56)

Berilo (1 Kr 8,1-7.9-13)

Tedaj je zbral kralj Salomon Izraelove starešine in vse poglavarje rodov, kneze izraelskih družin pri sebi v Jeruzalemu, da bi prenesli skrinjo Gospodove zaveze iz Davidovega mesta, to je s Siona. Zbrali so se pri kralju Salomonu vsi Izraelci ob prazniku v sedmem mesecu. Ko so vsi Izraelovi starešine prišli, so duhovniki vzdignili skrinjo ter prenesli Gospodovo skrinjo, shodni šotor in vse svete priprave, ki so bile v šotoru; prenesli so jih duhovniki in leviti.

Nato je kralj Salomon in z njim ves Izraelov zbor, ki se je pri njem sešel pred skrinjo zaveze, daroval toliko drobnice in govedi, da je zaradi množine niso mogli prešteti ne preceniti. Potem so duhovniki prinesli skrinjo Gospodove zaveze na njeno mesto, v notranji tempeljski prostor, v Presveto, pod peruti kerubov. Keruba sta namreč razprostirala peruti nad mestom, kjer je stala skrinja. Tako sta keruba pokrivala skrinjo in njena drogova od zgoraj. V skrinji ni bilo nič drugega kakor dve kamnitni tabli, ki jih je bil Mojzes položil vanjo ob Horebu, ko je Gospod sklenil zavezo z Izraelovimi sinovi ob njih izhodu iz egiptovske dežele.

Ko so duhovniki prišli iz svetišča, je oblak napolnil Gospodovo hišo, tako da duhovniki zaradi oblaka niso mogli pristopiti, da bi opravljali službo. Kajti Gospodovo veličastvo je napolnilo Gospodovo hišo. Tedaj je rekel Salomon: »Gospod je rekel, da bo prebival v temoti. Sezidal sem ti hišo za stanovanje, mesto za tvoje prebivališče na veke.«

Psalm (Ps 132,6-7.8-10)

Odpev: Vzdigni se na kraj počitka.

Slišali smo o skrinji zaveze v Efrati,
našli smo jo na Jaárskih poljanah.
Vstopimo v Božje bivališče,
priklonimo se pred podnožjem njegovih nog.

Vzdigni se na kraj počitka.


Tvoji duhovniki naj oblečejo pravičnost,
tvoji sveti naj se glasno radujejo.
Zaradi Davida, svojega hlapca,
ne zavračaj obličja svojega maziljenca!

Vzdigni se na kraj počitka.

Evangelij (Mr 6,53-56)

Ko so se Jezus in njegovi učenci prepeljali, so zadeli na suho pri Genezaretu in pristali. Ko so se pa izkrcali, so ga ljudje takoj spoznali; obtekli so vso tisto pokrajino in začeli bolnike na posteljah prinašati tja, koder so slišali, da biva. Kamor koli je prihajal v vasi ali v mesta ali na pristave, so polagali bolnike na trge in ga prosili, da bi se ti smeli dotakniti vsaj roba njegove obleke. In vsi, kateri so se ga dotaknili, so ozdraveli.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Iz 58,7-10
Psalm: Ps 112,4-5.6-7.8-9
2. berilo: 1 Kor 2,1-5
Evangelij: Mt 5,13-16

Vrstica iz evangelija: »Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta.« (Mt 5,16)

1. berilo (Iz 58,7-10)

To govorí Gospod: »Daj lačnemu svoj kruh in pripelji uboge brezdomce v svojo hišo. Kadar vidiš nagega, ga obleci, in ne potuhni se pred svojim rojakom. Tedaj napoči kakor zarja tvoja luč in tvoje zdravje se bo hitro razcvetelo. Pred teboj bo hodila tvoja pravičnost in Gospodovo veličastvo bo tvoja zadnja straža. Tedaj boš klical in Gospod bo odgovóril, stokal boš in bo rekel: ›Tukaj sem!‹ Če odpraviš zatiranje iz svoje srede, kazanje s prstom in varljivo govorjenje, če daješ lačnemu, kar imaš sam rad, in reveža nasitiš, bo vzšla v temi tvoja luč in tvoja temina bo kakor poldan.«

Psalm (Ps 112,4-5.6-7.8-9)

Odpev: V temi zasije luč poštenim.

V temi zasije luč poštenim:
milost, usmiljenje in pravičnost.
Dobro je možu, ki je milostljiv in posoja,
ki svoje reči ureja pravično.

V temi zasije luč poštenim.


Zakaj na veke ne bo omahnil,
pravični bo ostal v večnem spominu.
Ne ustraši se hude novice,
njegovo srce je trdno, upa v Gospoda.

V temi zasije luč poštenim.

2. berilo (1 Kor 2,1-5)

Bratje in sestre, ko sem prišel k vam, nisem prišel zato, da bi vam z vzvišenostjo besede ali modrosti oznanjal Božjo skrivnost. Sklenil sem namreč, da med vami ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa Kristusa, in sicer križanega. Pred vami sem bil slaboten, v strahu in velikem trepétu. Moja beseda in moje oznanilo nista bila v prepričevalnih besedah modrosti, temveč sta se izkazala Duh in moč, zato da vaša vera ne bi temeljila na človeški modrosti, ampak na Božji môči.

Evangelij (Mt 5,13-16)

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se solí? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«