Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ezk 12,1-12

Psalm: Ps 78,56-57.58-59.61-62

Evangelij: Mt 18,21-19,1

Vrstica iz evangelija: »Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?« (Mt 18,33)

Berilo (Ezk 12,1-12)

Gospodova beseda mi je prišla takole: »Sin človekov, sredi uporne hiše prebivaš; oči imajo, da bi videli, pa ne vidijo; ušesa imajo, da bi slišali, pa ne slišijo; zakaj uporna hiša so. Ti, sin človekov, pa si pripravi culo za pregnanstvo in se seli podnevi, pred njihovimi očmi! Preseli se pred njihovimi očmi s svojega kraja v drug kraj! Morda uvidijo, da so uporna hiša. Znosi skupaj svoje reči kakor popotno culo, podnevi, pred njihovimi očmi! Sam pa odrini zvečer pred njihovimi očmi, kakor kdor odhaja v pregnanstvo.



Pred njimi si predri steno in zlezi skoznjo! Vzemi pred njihovimi očmi svoje popotne reči na rame in odidi v mraku! Svoj obraz zagrni, da ne boš videl dežele; zakaj naredim te za znamenje Izraelovi hiši!«



Storil sem tako, kakor mi je bilo ukazano. Svoje reči sem podnevi znosil kakor culo za pregnanstvo. Zvečer sem si z roko predrl steno. V mraku sem odšel; na ramah sem pred njihovimi očmi nosil svojo culo.



Drugo jutro mi je prišla Gospodova beseda takole: »Sin človekov, ali ti ni rekla Izraelova hiša, uporna hiša: ›Kaj delaš?‹ Reci jim: Tako govori vsemogočni Gospod: ›Ta grozilni izrek velja knezu v Jeruzalemu in vsej Izraelovi hiši, ki je sredi njega.‹ Reci: ›Jaz sem za vas znamenje. Kakor sem storil, tako se jim bo zgodilo; v pregnanstvo, v ujetništvo pojdejo. Knez, ki je sredi med njimi, ponese na ramah culo, odide v mraku, predre steno, da pride skoznjo. Svoj obraz zagrne, da ne bo videl z očmi dežele.‹«

Psalm (Ps 78,56-57.58-59.61-62)

Odpev: Ne pozabite Gospodovih del.

Skušali in izzivali so Boga, Najvišjega,

in se niso držali njegovih zapovedi;

odpadli so in se izneverili kakor njih očetje,

zablodili so kakor prevarljiv lok.

Ne pozabite Gospodovih del.



Dražili so ga k jezi s svetišči na višinah,

vzbujali njegovo ljubosumnost z maliki.

Bog je to slišal in se razvnel

ter odločno zavrgel Izraela.

Ne pozabite Gospodovih del.



Izročil je svojo moč v sužnost,

svojo slavo sovražniku v roke;

izročil je svoje ljudstvo meču,

razsrdil se zoper svojo dediščino.

Ne pozabite Gospodovih del.

Evangelij (Mt 18,21-19,1)

Tedaj je Peter pristopil k Jezusu in mu rekel: »Gospod, če greši zoper mene moj brat, kolikokrat naj mu odpustim? Do sedemkrat?« Jezus mu pravi: »Ne rečem ti: do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.



Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi hlapci. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker pa ni imel s čim plačati, je ukazal njegov gospod prodati njega, ženo in otroke in vse, kar je imel, in poplačati. Hlapec pa je padel predenj in ga prosil: ›Gospod, potrpi z menoj in vse ti povrnem.‹ Gospod se je tega hlapca usmilil, ga oprostil in mu dolg odpustil.



Ko je pa ta hlapec odšel, je srečal enega svojih sohlapcev, ki mu je bil dolžan sto denarjev, in ga je zgrabil ter davil, govoreč: ›Plačaj, kar si dolžan!‹ Njegov sohlapec pa je padel predenj in ga prosil: ›Potrpi z menoj in ti povrnem.‹ Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga dal vreči v ječo, dokler bi ne poplačal dolga.



Ko so pa njegovi sohlapci videli, kaj se je zgodilo, so se zelo užalostili in so šli ves dogodek pravit svojemu gospodu. Tedaj ga je njegov gospod poklical in mu rekel: ›Hudobni hlapec, ves tisti dolg sem ti odpustil, ker si me prosil; ali nisi bil torej tudi ti dolžan usmiliti se svojega sohlapca, kakor sem se tudi jaz tebe usmilil?‹ In njegov gospod se je razsrdil in ga izročil mučiteljem, dokler bi ne poplačal vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če iz srca ne odpustite vsak svojemu bratu.



Ko je Jezus končal te govore, je odšel iz Galileje in po drugi strani Jordana prišel v judejske kraje.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ezk 9,1-7;10,18-22

Psalm: Ps 113,1-2.3-4.5-6

Evangelij: Mt 18,15-20

Vrstica iz evangelija: »Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« (Mt 18,20)

Berilo (Ezk 9,1-7;10,18-22)

Tedaj mi je Gospod vpil z močnim glasom: »Približajte se, izvrševalci sodbe nad mestom. Vsak naj nosi svoje uničevalno orodje v roki!« In glej, šest mož je prišlo po poti od gornjih vrat, ki gledajo na sever. Vsak je imel svoje pokončevalno orodje v roki. Sredi njih pa je bil en mož v platnenem oblačilu, ki je imel pisarsko pripravo ob pasu. Prišli so in se vstopili zraven bronastega oltarja.



Veličastvo Izraelovega Boga se je iznad kerubov, nad katerimi je biló, vzdignilo proti tempeljskemu pragu. Gospod je zaklical možu v platnenem oblačilu, ki je imel pisarsko pripravo ob pasu. Gospod mu je ukazal: »Pojdi po sredi mesta, po sredi Jeruzalema in zaznamuj črko Tav na čela možem, ki vzdihujejo in žalujejo nad vsemi gnusobami, ki so se počenjale v njem.«



Drugim pa je rekel, da sem slišal: »Pojdite za njim skozi mesto in pobijajte! Vaše oko naj ne gleda z usmiljenjem, ne prizanašajte! Starce, mladeniče, dekleta, otroke in žene pomorite, dokler ne bodo vsi iztrebljeni! Ne dotikajte pa se nikogar, ki ima na sebi črko Tav! Pri mojem svetišču začnite!« Začeli so pri možeh, starešinah, ki so stali pred templjem. Ukazal jim je: »Oskrunite tempelj, napolnite dvore s pomorjenimi! Potem pojdite ven!« Šli so in pobijali po mestu.



Tedaj je Gospodovo veličastvo odšlo s tempeljskega praga in se ustavilo nad kerubi. Kerubi so razpeli svoje peruti in se dvignili pred mojimi očmi od zemlje; pri njihovem odhodu so bila tudi kolesa hkrati z njimi. Ustavili so se ob vhodu vzhodnih vrat Gospodovega templja, in veličastvo Izraelovega Boga je bilo zgoraj nad njimi. To je bilo isto živo bitje, ki sem ga videl pod Izraelovim Bogom ob reki Kobaru; spoznal sem, da so bili kerubi. Štiri obraze in štiri peruti je imel vsak; nekaj, kar je bilo podobno človeškim rokam, je bilo pod njihovimi perutmi. O podobi njihovih obrazov lahko rečem, da so bili isti obrazi, ki sem jih videl ob reki Kobaru; šli so vsak naravnost pred seboj.

Psalm (Ps 113,1-2.3-4.5-6)

Odpev: Nad nebesa se dviga Božje veličastvo.

Hvalite, Gospodovi služabniki,

hvalite Gospodovo ime!

Gospodovo ime bodi slavljeno

zdaj in vekomaj.

Nad nebesa se dviga Božje veličastvo.



Od sončnega vzhoda do zahoda

bodi hvaljeno Gospodovo ime!

Gospod je vzvišen nad vse narode,

nad nebesa se dviga njegovo veličastvo.

Nad nebesa se dviga Božje veličastvo.



Kdo je kakor Gospod, naš Bog,

ki prestoluje na višavi

in gleda navzdol

na nebesa in zemljo.

Nad nebesa se dviga Božje veličastvo.

Evangelij (Mt 18,15-20)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ako greši tvoj brat zoper tebe, pojdi in ga posvári med štirimi očmi. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa niti Cerkve noče poslušati, naj ti bo kakor pogan ali cestninar.



Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih in, kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih. Povem vam tudi: Ako se na zemlji dva izmed vas zedinita v kateri koli prošnji, jima bo vse storil moj Oče, ki je v nebesih. Kajti, kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ezk 2,8-3,4

Psalm: Ps 119,14.24.72.103.111.131

Evangelij: Mt 18,1-5.10.12-14

Vrstica iz evangelija: »Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu.« (Mt 18,4)

Berilo (Ezk 2,8-3,4)

Gospod mi je rekel: »Ti, sin človekov, poslušaj, kar ti govorim! Ne bodi uporen kakor ta uporna hiša! Odpri svoja usta in jej, kar ti dam!« Pogledal sem, in glej, roka se je stegnila k meni, in v njej je bil knjižni zvitek. Razvil ga je pred menoj; bil je popisan na prednji in zadnji strani. Na njem je bilo zapisano: »Žalovanje, vzdihovanje in gorjé.«



Rekel mi je: »Sin človekov, jej, kar tu najdeš; jej ta zvitek, potem pojdi in govôri Izraelovi hiši!« Odprl sem svoja usta in dal mi je jesti ta zvitek. Rekel mi je: »Sin človekov, nasiti si telo in si napolni notranjost s tem zvitkom, ki ti ga dajem!« Použil sem ga in bil je v mojih ustih sladek kot med. Nato mi je rekel: »Sin človekov, napoti se in pojdi k Izraelovi hiši in jim govori z mojimi besedami!«

Psalm (Ps 119,14.24.72.103.111.131)

Odpev: Ljubim Božjo postavo.

Življenja po tvojih odredbah se veselim

kot največjega bogastva.

Tvoje odredbe so moje veselje,

in tvoji zakoni so moji svetovalci.

Ljubim Božjo postavo.



Rajši imam tvojo postavo,

kakor tisoče zlata in srebra.

Kako sladki so mi tvoji izreki,

bolj ko med mojim ustom.

Ljubim Božjo postavo.



Tvoje odredbe so moja dediščina na veke,

ker so veselje mojega srca.

Usta odpiram in vdihavam,

ko hrepenim po tvojih ukazih.

Ljubim Božjo postavo.

Evangelij (Mt 18,1-5.10.12-14)

V tistem času so učenci pristopili k Jezusu in rekli: »Kdo je največji v nebeškem kraljestvu?« Jezus je poklical otroka, ga postavil v sredo mednje in rekel: »Resnično, povem vam: Ako se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža kakor ta otrok, tisti je največji v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme katerega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.



Glejte, da ne boste zaničevali katerega teh malih; zakaj povem vam, da njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.



Kaj se vam zdi? Če ima kdo sto ovac in katera izmed njih zaide, ali ne pusti na gorah devetindevetdesetih in gre iskat tisto, ki je zašla? In če jo najde, resnično, povem vam, veseli se je bolj ko devetindevetdesetih, ki niso zašle. Tako ni volja vašega nebeškega Očeta, da bi se izgubil kateri teh malih.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kor 9,6-10

Psalm: Ps 111,1-2.5-6.7-8.9

Evangelij: Jn 12,24-26

Vrstica iz evangelija: »Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik.« (Jn 12,26)

Berilo (2 Kor 9,6-10)

Bratje in sestre, pomnite: Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor obilno seje, bo tudi obilno žel. Vsak, kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili; kajti veselega darovalca Bog ljubi. More pa vam Bog vsako milost podeliti v obilni meri, da boste imeli vedno vsega dovolj in vam bo še obilo ostajalo za vsako dobro delo, kakor je pisano: »Razdelil je, dal ubogim, njegova pravičnost ostane vekomaj.« Oni, ki daje sejalcu seme in kruha za živež, pa bo dal in pomnožil vaše seme ter povečal sadove vaše pravičnosti.

Psalm (Ps 111,1-2.5-6.7-8.9)

Odpev: Dobro je človeku, ki je usmiljen.

Blagor mu, kdor se boji Gospoda,

kdor se njegovih zapovedi res veseli.

Njegov zarod bo v deželi mogočen;

rod pravičnih bo blagoslovljen.

Dobro je človeku, ki je usmiljen.



Dobro je človeku, ki je usmiljen in posoja,

ki svoje reči ureja po vesti,

vekomaj ne bo omahnil,

pravični ostane v večnem spominu.

Dobro je človeku, ki je usmiljen.



Ni se mu bati slabih vesti,

njegovo srce je trdno, upa v Gospoda.

Njegovo srce je stanovitno, ne boji se,

dokler ne vidi, da so nasprotniki uničeni.

Dobro je človeku, ki je usmiljen.



Deli in daje ubogim,

njegova darežljivost traja vedno,

njegova moč se dviga v časti;

grešnik to vidi in se jezi.

Dobro je človeku, ki je usmiljen.

Evangelij (Jn 12,24-26)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgubil, kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo meni služi, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ezk 1,2-5.24-28

Psalm: Ps 148,1-2.11-14

Evangelij: Mt 17,22-27

Vrstica iz evangelija: »Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, a tretji dan bo obujen.« (Mt 17,22-23)

Berilo (Ezk 1,2-5.24-28)

Peti dan meseca, v petem letu izgnanstva kralja Joahina, je prišla Gospodova beseda Ezekijelu, Buzijevemu sinu, duhovniku, v kaldejski deželi ob reki Kobaru. Tam je prišla Gospodova roka nadenj. Videl sem, in glej: od severa je privršel vihar z velikim oblakom, polnim plapolajočega ognja. Svetlobni sijaj ga je obdajal, in iz njegove notranjosti se je svetilo kakor škrlat iz sredine ognja. V njegovi sredi so bile postave, podobne štirim živim bitjem. Slišal sem šum njih perutnic, kakor šumenje velikih vodá, kakor grom Vsemogočnega; ko so šla, je bilo glasno šumenje kakor hrup vojske; ko so stala, so pobešala svoje perutnice. Slišalo se je šumenje …



Vrh nebesnega obloka, ki je bil nad njihovimi glavami, je bilo nekaj, kar je bilo videti kakor safir, nekaj, kar je bilo prestolu podobno, je bila zgoraj postava, podobna človeku. In videl sem nekaj kakor bleščeč škrlat, kar je bilo videti kakor ogenj naokrog, od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, in navzgor. Od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, in navzdol, sem videl nekaj kakor ogenj, in svetloba je bila okoli njega. Kakor mavrica na oblaku ob deževnem dnevu, taka je bila svetloba okoli njega. To je bila vnanja prikazen tega, kar je podobno Gospodovemu veličastvu. Ko sem to videl, sem padel na svoj obraz.

Psalm (Ps 148,1-2.11-14)

Odpev: Nebo in zemlja sta polna Božje slave.

Hvalite Gospoda z nebes,

hvalite ga na višavah!

Hvalite ga vsi njegovi angeli,

hvalite ga vse njegove nebesne vojske.

Nebo in zemlja sta polna Božje slave.



Kralji zemlje in vsa ljudstva,

knezi in vsi sodniki na zemlji;

mladeniči in mladenke,

starčki in otroci!

Nebo in zemlja sta polna Božje slave.



Naj hvalijo Gospodovo ime,

ker le njegovo ime je vzvišeno,

njegovo veličastvo sega

nad zemljo in nebo!

Nebo in zemlja sta polna Božje slave.



Dvignil je moč svojemu ljudstvu,

ponos za vse njegove svete,

Izraelove sinove,

za ljudstvo, ki mu je blizu.

Nebo in zemlja sta polna Božje slave.

Evangelij (Mt 17,22-27)

Ko so bili učenci z Jezusom v Galileji, jim je rekel: »Sin človekov bo izdan ljudem v roke, umorili ga bodo in tretji dan bo vstal.« In zelo so se užalostili. Ko so prišli v Kafarnaum, so k Petru pristopili tisti, ki so pobirali davek dveh drahem, in so rekli: »Ali vaš učenik ne plačuje davka dveh drahem?« Odgovoril je: »Da!« Ko je pa vstopil v hišo, ga je Jezus prehitel z vprašanjem: »Simon, kaj se ti zdi, od koga jemljejo zemeljski kralji carino ali davek: od svojih sinov ali od tujcev?« Ker je ta odgovoril: »Od tujcev,« mu je Jezus rekel: »Torej so sinovi prosti. Da jih pa ne pohujšamo, pojdi k morju in vrzi trnek, in prvo ribo, ki se ujame, vzemi, ji odpri usta in boš našel novec statér; tega vzemi in jim ga daj zame in zase.«