Frekvenca X

Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.Sogovorniki:


gozdarka in matematičarka Marija Jakopin, upravljavka gozda pri Grosupljem,

okoljski aktivist in publicist George Monbiot, kolumnist časnika The Guardian,

fizik in filozof Sašo Dolenc, strokovni sodelavec Frekvence X,

študentke in študenti ekologije.


V rubriki Xpertiza (od 00:40:08) se predstavlja Živa Krajnc, mlada raziskovalka s Filozofske fakultete v Mariboru, ki se ukvarja s psihologijo prehranjevanja.

Poglavja:
00:02:04 Sašo Dolenc o gozdu kot vrtu in drevesih kot laseh
00:04:50 Študentke in študenti ekologije o upravljanju z naravo
00:07:47 Reportaža iz gozda v okolici Grosupljega
00:14:15 Marija Jakopin: Sekati ali ne sekati?
00:24:02 George Monbiot o Sloveniji, podivljanju, sonaravnem upravljanju
00:35:48 Mladi o prihodnosti naše narave
00:40:08 Xpertiza: Živa Krajnc, psihologija prehranjevanja

Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.
Posnetek njenega gostovanja na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani si lahko ogledate tukaj.








Avtor fotografije: Jure Makovec/STA

Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.

Gosti oddaje so:


mikrobiologinja dr. Maja Rupnik z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in z Medicinske fakultete Univerze v Mariboru,

mikrobiolog dr. Blaž Stres s Kemijskega inštituta v Ljubljani in

magistrica nutricionistike Ajda Strnad.


Študije na področju mikrobiote in vpliva na možgane:


Povezava med črevesjem in duševnim zdravjem

Boljša hrana je motivacija za večjo telesno aktivnost

Mikroorganizem v črevesju lahko vpliva na razvoj nevrodegenerativnih bolezni


V rubriki Xpertiza (od 00:28:33) se predstavlja Mihael Boštjan Končar, raziskovalec in asistent s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Poglavja:
00:02:12 Kaj je mikrobiota?
00:04:45 Imunski sistem je tudi v črevesju
00:05:57 Vpliv hrane in gibanja na duševno zdravje
00:10:46 Raziskave na področju povezave mikrobiota-črevesje-možgani
00:14:44 Kaj jesti za zdrave možgane
00:19:17 Prehrana, ki naj ne postane še en stresni faktor
00:22:18 Je kava dobra za našo mikrobioto?
00:23:15 Probiotiki - rešitev ali le kratkoročna potuha?
00:25:23 Fekalna transplantacija
00:28:33 Xpertiza: Mihael Boštjan Končar
00:03:39 Škodljivi in neškodljivi mikroorganizmi v telesu
00:26:20 Prihodnost raziskovanja na področju mikrobiote

Pametni telefoni, ure, prstani in podobne naprave nam danes omogočajo merjenje na vsakem koraku. Dobesedno. Pa tudi, ko ležimo v postelji.

Aplikacija nam zjutraj pove, kako smo spali, v kakšnem stresu smo, koliko korakov smo naredili v prejšnjih dneh. Ker nas ti merilci pogosto pospremijo v novo leto in nam v njem pomagajo pri izpolnjevanju različnih zaobljub, v Frekvenci X raziskujemo, kaj vse ponuja trg merilcev, kako zanesljive so te naprave, v katerih primerih so koristne in kdaj njihova uporaba postane patološka. Pa tudi, zakaj se kot družba tako radi merimo in primerjamo.Sogovorniki:


dr. Andreja Avsec z Oddelka za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete

Tjaša Zajc, mednarodno uveljavljena strokovnjakinja za digitalizacijo zdravstva

dr. Gregor Geršak z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko

dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka


V rubriki Xpertiza (od 00:35:54) se predstavlja Mojca Suhovršnik, ki se pedagoško in raziskovalno ukvarja s preučevanjem nasilja.

Poglavja:
00:01:58 Novosti in trendi na trgu merilcev
00:06:09 Možgansko-računalniški vmesniki
00:08:33 Na svetu ni merilne naprave, ki nima napake.
00:09:33 Kaj vse merijo naprave in kako zanesljive so?
00:18:22 Umetna inteligenca
00:22:13 Samokvantificiranje ... zakaj?
00:26:30 Samokvantificiranje in narcisizem
00:35:54 Xpertiza: Mojca Suhovršnik
00:31:32 Kako vemo, da imamo težavo, in kako jo rešimo?

Za konec leta na Frekvenci X listamo po novi knjigi Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah fizika Antona Gradiška, in to vse od srednjeveških motrilcev neba do sodobnih raziskovalcev 20. stoletja. Spoznali bomo ljudi, ki so znanost pri nas soustvarjali na presenetljive načine: na primer kdo je svetu predstavil človeško ribico, kdo je prisluškoval žuželkam, katera aristokratinja je bila neumorna v arheoloških izkopavanjih in kako je slovenski raketni inženir razmišljal o vožnji po vesolju. Svoja zgodba pa je tudi, kako sta se egipčanska mumija in krokodil znašla v Ljubljani.

Gost: dr. Anton Gradišek, Institut 'Jožef Stefan'

Več o knjigi lahko preberete tu.

V Xpertizi, kjer predstavljamo mlade raziskovalce na začetku njihovih raziskovalnih poti, pa se tokrat selimo na Štajersko. Spoznali boste Žana Mongusa, študenta doktorskega študija na Fakulteti za kmetijsko in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ki je eden redkih srečnežev, ki lahko vsakodnevno pilotira drone in preizkuša meje njihovih sposobnosti.

Poglavja:
00:00:01 Uvod ali kako so nastale prve zgodbe
00:03:28 Zakaj sta med slovenskimi raziskovalci pristala tudi Herman Koroški in Barbara Celjska?
00:06:01 Kdo so bili Andrej Perlah, Santorio Santorio in Martin Pegius?
00:09:14 V družbi zanimivih osebnosti iz zgodovine medicine na Slovenskem
00:11:54 Drzni raziskovalci neznanih svetov
00:16:02 O vojvodinji, ki jo je obsedla arheološka strast
00:19:03 O pionirjih naravovarstva – kaj je velbičevka in o drevesu življenja
00:23:15 Kaj pa ženske? O prvi profesorici na univerzi in prvi meteorologinji
00:27:31 Na koga pa biti pozoren v novem letu?
00:29:28 Želje raziskovalcev v novem letu
00:31:54 Xpertiza: Žan Mongus