Frekvenca X

Denga v Italiji, čikungunja v Franciji, komarji, ki prenašajo te bolezni, nekoč značilne za tropske kraje, pa vse bližje našim domovom. V tokratni Frekvenci X raziskujemo naraščajoče tveganje eksotičnih bolezni pri nas, ki jih prenašajo komarji. Kako se okužimo z dengo, čikungunjo in boleznijo Zahodnega Nila in kakšno vlogo pri njihovem širjenju igrajo podnebne spremembe? In predvsem: kako se lahko zaščitimo, ko so roji komarjev vse številčnejši tudi pri nas? Gostje:


Dr. Miša Korva, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani

Dr. Katja Adam, raziskovalka komarjev na UP FAMNIT

Dr. Laurel Di Sera, podoktorska raziskovalka, ki išče povezave med podnebnimi spremembami in širjenjem komarjev, ICTP v Trstu

Vročinski valovi, suše in poplave že spreminjajo evropsko kmetijstvo. Pridelki so manjši, cene hrane rastejo, kmetje pa opozarjajo, da ob vse bolj nepredvidljivem podnebju ne morejo več zagotavljati hrane pod pogoji svetovne konkurence. Kaj se zgodi, ko podnebna kriza postane kriza prehranske varnosti? Bomo postali vse bolj odvisni od uvoza ali bomo zaščitili domačo pridelavo? Kdo bo imel v prihodnosti največjo moč nad hrano? In ali lahko Evropa hkrati zagotovi dostopno hrano, dostojno življenje kmetov in učinkovito podnebno politiko? V pogovoru so sodelovali:


novinarka Dela Maja Prijatelj Videmšek,

dr. Žiga Malek, raziskovalec rabe tal in ekosistemov na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani,

dr. Marina Pintar s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani,

mladi in inovativni kmet Domen Benčina z družinske kmetije Pr' Birtovih.


Okrogla miza je bila del Avdiofestivala, ki je v ljubljanski Cukrarni potekal 28. septembra 2026.

V Frekvenci X ta teden napeto spremljamo letošnje razglasitve Nobelovih nagrad v medicini, fiziki in kemiji. Razkrivajo prelomna odkritja: od nove obetavne metode optogenetike v nevroznanosti do nenavadnih delcev nevtrinov, ki vsako sekundo v stotinah milijard preletijo sleherni kvadratni centimeter našega telesa. V sredo, ravno v času, ko bodo razglasili še letošnje lavreate v kemiji, se bomo v živo oglasili izpred Kemijskega inštituta ter s sogovorniki razpravljali o tem, kaj je najboljše svetovne znanstvenike pripeljalo do Nobelove nagrade, kakšna je zgodba za njimi in zakaj je njihovo delo tako prelomno.

Sogovorniki:


dr. Grega Repovš, Filozofska fakulteta v Ljubljani

dr. Peter Križan, Institut 'Jožef Stefan'

dr. Samo Stanič, Univerza v Novi Gorici

dr. Matej Huš, Kemijski inštitut


Poglavja:
00:00:26 Zakaj so Nobelove nagrade deležne tolikšne pozornosti?
00:05:41 Pa Nobelove kdaj udarijo tudi mimo?
00:07:35 O Nobelovi v medicini z Grego Repovšem
00:16:27 O Nobelovi v fiziki s Petrom Križanom in Samom Staničem
00:24:33 O Nobelovi v kemiji z Matejem Hušem
00:01:53 Na koga stavijo v kemiji ali kako smo v živo pospremili razglasitev lavreatov v kemiji

V zadnji letošnji Frekvenci brez meja obiščemo Medicinsko fakulteto Univerze na Reki, ki ima prostore v čudoviti zgodovinski stavbi v enem najstarejših delov mesta. Tokrat pa tam ne odkrivamo le zgodovine, ampak predvsem prihodnost medicine. To najdemo v laboratorijih Centra za proteomiko, ki nam odpira vrata v svet virusov, imunskega sistema in protiteles.Sogovorniki:


dr. Josip Španjol, dekan Medicinske Fakultete Univerze na Reki,

dr. Ilija Brizić, prodekan za znanost na reški Medicinski fakulteti ter vodja Centra za proteomiko,

dr. Paola Kučan Brlić, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki,

dr. Marija Mazor, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki,

dr. Maja Cokarić Brdovčak, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki,

dr. Vanda Juranić Lisnić, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki.


Prisluhnite še:


Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA)

Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP)

Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru

Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca


Poglavja:
00:00:10 Dr. Josip Španjol o reški Medicinski fakulteti včasih in danes.
00:04:04 Pozdrav dr. Ilije Brizića in ogled Centra za proteomiko.
00:05:30 Dr. Paola Kučan Brlić o tumorski imunologiji.
00:08:33 Zgodba dr. Marije Mazor.
00:10:20 Dr. Maja Cokarić Brdovčak o laboratorijskih miših in ogled vivarija.
00:16:27 Dr. Ilija Brizić in dr. Vanda Juranić Lisnić o raziskavah, povezanih s citomegalovirusom.

Gradec je središče avstrijske Štajerske in prepoznavno univerzitetno mesto z uglednimi visokošolskimi institucijami. Največja je Univerza v Gradcu, ki jo obiskuje 30 tisoč študentov, pod njenim okriljem pa deluje tudi Center za študije Jugovzhodne Evrope. Kako deluje vodilna raziskovalna institucija za ta del Evrope in kakšen je pogled na Balkan iz Gradca, kjer je zelo močna skupnost iz držav nekdanje Jugoslavije. Sogovorniki:


Hrvoje Paić, raziskovalec in profesor

Azra Dizdarević, raziskovalka

Florian Bieber, direktor in profesor

Tanja Bilaver, vodja administracije


Priporočamo tudi:


Intervju s Florianom Bieberjem v Vročem mikrofonu

Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA)

Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP)

Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru

Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo