Izšlo je

Kako zveni tišina, ko jo obtežijo spomini? Kako mehka je lahko surovost sveta, ko jo ubesedimo v maternem jeziku? Kakšna je narava prostora ali pa medčloveške odtujenosti? To je le nekaj vprašanj, ki jih odpira knjiga Pod težo miline, ki je nedavno izšla pri Celovški Mohorjevi založbi.
Pod težo miline je sedma samostojna knjiga dvojezičnega ustvarjalca Stefana Feiniga, hkrati pa prva njegova knjiga, ki je v celoti napisana v slovenščini. Nastala je kot zavesten upor proti pozabljanju maternega jezika. Besedila, objavljena v njej, so zvrstno neopredeljiv, a izjemno prepričljiv in samosvoj preplet poezije, pripovedi in esejistične refleksije, ki na tematski ravni sega od intimnih razmišljanj o vodi in samoti do pronicljivih filozofskih razmislekov ter prefinjene družbene kritike časa, v katerem živimo. Stefan Feinig je trenutno tudi gostujoči avtor na festivalu Vilenica.

Po odmevnih knjigah (U)sodno tolmačenje, Srednja leta in K(o)ronika nas pesnik in prevajalec Aleš Mustar v svoji najnovejši zbirki Nad rušo, popelje po pokopališčih in grobovih širom sveta. Knjigo, ki je izšla pri LUD Literatura, bi zato lahko brali tudi kot svojevrsten pesniški potopis.
V petih geografskih sklopih nas Mustar – pogosto v spremstvu svoje hčerke – vodi od domačih ljubljanskih Žal, preko vojnih pokopališč na Balkanu, vse do današnje Gaze in daljne Hirošime.

Zamah dotika, šesta samostojna knjiga poezije za odrasle avtorja Milana Šelja, že v svojem naslovu vsebuje močan kontrast – zamah, ki asociira na silo, hitrost in dotik, ki napotuje na nežnost in bližino. Kako se ti sili dopolnjujeta? Kako se povezujeta z večplastnim, a pomenljivim motom knjige: »Vse manj nas je, ki se spomnimo začetka poti«?
Milan Šelj je ustvaril močno, zelo natančno in premišljeno zgrajeno knjigo, ki pripoveduje o pomenu spomina in spominjanja, o večnem, neusahljivem prepletu erosa in tanatosa, pa tudi o tem, kakšen je bil in je odnos družbenih skupnosti do kvirovske identitete.

Roman se začne kot kriminalka, nato pa se razpre – trupel sicer ni, so pa zapuščen avto, kup moških in ženskih oblačil in prestrašen pes. In pogrešana glavna lika: neuresničen slikar in pesnik ter njegova muza, samozavestna lastnica manjšega lokala.

Potovanje v vesolje se lahko začne v osrčju slovenskih Alp, natančneje v Planici. Če ne verjamete, se o tem prepričajte ob branju romanesknega prvenca Igorja Harba, sicer uveljavljenega filmskega kritika in prevajalca. Njegov roman Ko Zemlja zdrsne za obzorje je izšel pri založbi Goga in predstavlja prvi del ambiciozno zasnovane vesoljske trilogije Na robu obzorja.
Delo Ko Zemlja zdrsne za obzorje pa ni prvo le kot Harbov prvenec ali kot prvi del trilogije, pač pa je tudi prvo izvirno slovensko delo, ki erotične prizore suvereno umesti v breztežnostni vesoljski prostor. Igor Harb je namreč v romanu prepričljivo prepletel žanr znanstvene fantastike z žanrom romance.