Izšlo je

Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je pred kratkim izdala še eno zanimivo prevodno delo spod peresa dr. Mateje Gaber: Nemško pravljico Heinricha Heineja. Heine je bil svobodomislec, ki je navkljub cenzuri samozavestno zagovarjal in tudi satirično ubesedoval svoje ideale in poglede na nemštvo; med drugim je zapisal distih Z genijem, duhom svobode/ Devica Evrope je zaročena.// Več o Heineju in njegovi pesnitvi povesta prevajalka dr. Mateja Gaber in avtorica spremne besede dr. Irena Samide (v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo). Nikar ne zamudite.

Izraelski zgodovinar Ilan Pappe živi v Veliki Britaniji. Slovenske bralke in bralci lahko beremo kar tri njegove prevedene knjige. Pri založbi Ciceron sta izšli knjigi Deset mitov o Izraelu : dekonstrukcija sionistične naracije in Etnično čiščenje Palestine, 1948, pri Mladinski knjigi pa Zgodovina moderne Palestine (v prevodu Irene Trenc Frelih). Avtor spremlja zgodovino palestinskega naroda od 19. stoletja do sodobnosti, precej pozornosti pa nameni vplivu političnega sionizma na usodo in položaj palestinskega naroda. O političnem sionizmu med drugim razmišlja tudi dr. Primož Šterbenc v svoji spremni besedi, pa tudi v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Na začetku in koncu pogovora pa lahko slišite odlomka iz skladbe Makan (Kraj) palestinske pevke Kamilye Jubran. Nikar ne zamudite.

Pisateljica Pia Prezelj je objavila svoj drugi roman Bili smo trije. Njena pripoved o ženski, ki pripotuje na otok, da bi izvedela več o svoji mami, je kljub zahtevnim vprašanjem pripovedovana umirjeno, skoraj apolinično. Toda ko junakinja spoznava nove in nove ljudi, ko spoznava otok in ko se ji zastavljajo nova in nova vprašanja, se pripoved čustveno intenzivira. Več o romanu, objavljenem pri Gogi, pove avtorica v Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 7. maja. Nikar ne zamudite.

Umetnostna zgodovinarka ddr. Nataša Golob je tudi z znanstveno monografijo Pozdravljen, ti, ki bereš dokazala, da je vrhunska poznavalka srednjeveških rokopisov in njihovega zgodovinskega konteksta. Monografija (založili in izdali sta jo Mohorjeva založba Celovec in Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani) ima sicer literaren naslov, toda že njen podnaslov Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo je zelo poveden. In res avtorica predstavi srednjeveško literaturo: tako tisto, ki je nastala na današnjih slovenskih tleh, kot tisto, ki je nastala drugje, pa je našla mesto tukaj. Njen pregled avtorjev in rokopisov itd. je osupljiv, bogat, slikovit, tehten in smiseln. Več o še enem življenjskem delu pove ddr. Nataša Golob v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite pogovora (in avtoričine razstave srednjeveških rokopisnih fragmentov z naslovom Izgubljeno s časom, ki se odpre v sredo, 27. maja popoldne v Narodni in univerzitetni knjižnici).

Da je Peter Svetina avtor (in še kaj) s smislom za blag humor, tega ne more skriti, pa če bi hotel. Knjigo s pomenljivim naslovom Veščina pisanja je namreč razdelil na več delov z ; prvi je Uvod ali o namenu knjige, drugi O pisanju nasploh, tretji O elementih literarnega besedila, četrti Otipljivo o krogotoku pisanja, sklepni pa Viri in kam po več. Že iz naslovov posameznih delov je razvidno, da avtor združuje resno pisanje in bolj neposredno, znanstveni diskurz in esejistično sproščenost. Tak, konceptualno preudaren in hkrati prijazen bralcu, je Svetina tudi v svojem pisanju. Seveda se bo kak dlakocepski bralec morda ustavil ob kaki njegovi sistematiki ali formulaciji, toda to ne zasenči temeljne odlike knjige, objavljene pri Miš založbi: avtorjevega preudarnega, sproščenega, tudi osebnega tona pri analizi enega večjih čudežev, literarnega ustvarjanja. Kdor koli bo segel po knjigi, bo imel občutek, da je z avtorjem na kavi ali pa v njegovi delovni sobi ali pa, da prvi bere njegove zapiske. In tak občutek je verjetno imel Marko Golja v pogovoru z avtorjem v Izšlo je. Nikar ne zamudite.