Izšlo je

Zamah dotika, šesta samostojna knjiga poezije za odrasle avtorja Milana Šelja, že v svojem naslovu vsebuje močan kontrast – zamah, ki asociira na silo, hitrost in dotik, ki napotuje na nežnost in bližino. Kako se ti sili dopolnjujeta? Kako se povezujeta z večplastnim, a pomenljivim motom knjige: »Vse manj nas je, ki se spomnimo začetka poti«?
Milan Šelj je ustvaril močno, zelo natančno in premišljeno zgrajeno knjigo, ki pripoveduje o pomenu spomina in spominjanja, o večnem, neusahljivem prepletu erosa in tanatosa, pa tudi o tem, kakšen je bil in je odnos družbenih skupnosti do kvirovske identitete.

Roman se začne kot kriminalka, nato pa se razpre – trupel sicer ni, so pa zapuščen avto, kup moških in ženskih oblačil in prestrašen pes. In pogrešana glavna lika: neuresničen slikar in pesnik ter njegova muza, samozavestna lastnica manjšega lokala.

Potovanje v vesolje se lahko začne v osrčju slovenskih Alp, natančneje v Planici. Če ne verjamete, se o tem prepričajte ob branju romanesknega prvenca Igorja Harba, sicer uveljavljenega filmskega kritika in prevajalca. Njegov roman Ko Zemlja zdrsne za obzorje je izšel pri založbi Goga in predstavlja prvi del ambiciozno zasnovane vesoljske trilogije Na robu obzorja.
Delo Ko Zemlja zdrsne za obzorje pa ni prvo le kot Harbov prvenec ali kot prvi del trilogije, pač pa je tudi prvo izvirno slovensko delo, ki erotične prizore suvereno umesti v breztežnostni vesoljski prostor. Igor Harb je namreč v romanu prepričljivo prepletel žanr znanstvene fantastike z žanrom romance.

»Izčrpanost in izgorelost sta najvišji odličji, ki si jih današnji človek lahko podari.« To misel lahko preberemo na platnici romana Drsenje avtorice Ize Strehar. Delo, ki je izšlo pri založbi Beletrina je romaneskni prvenec uveljavljene, nagrajene ustvarjalke – Iza Strehar je, ob drugih priznanjih, za dramsko besedilo Nezakonske matere prejela nagrado Slavka Gruma, za scenarij za film Prasica, slabšalni izraz za žensko pa nagrado vesna.
Roman Drsenje prefinjeno opisuje družbo sodobnega zahodnega sveta, kulturo, ki zahteva neprekinjeno visoko storilnost, optimizem in funkcionalnost, ter njeno drugo stran: posameznike oziroma posameznice, ki ne zmorejo njenega načina in tempa.

Kratki rezi, nova knjiga režiserja, publicista in avtorja Nejca Poharja, je izšla v eminentni zbirki S poti pri Cankarjevi založbi. Delo, ki nas popelje v zakulisje mednarodnih oglasnih produkcij, na prizorišča nastajanja oglasnih sporočil v različnih državah, niso klasičen potopis, prej morda mozaik sodobnega sveta. So zelo berljiva, duhovita, razgibana in široka knjiga, s številnimi referencami iz sveta umetnosti, pop kulture, zgodovine in sodobnosti. Kratki rezi ponujajo tudi slasten vpogled v mednarodno kulinariko in srečanja z raznolikimi posamezniki, ustvarjalci – hkrati pa nevsiljivo odpirajo večje teme, vprašanja kot so: pripadnost, dom(ovina), etika oglaševalskega sveta, družbena neenakost, posledice (post)kolonializma in globalizacije ter, ne nazadnje, človeška osamljenost.